STA novice / Kmetje zadržani glede svežnja kmetijske zakonodaje

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić je pretekli teden predstavila osnutke šestih zakonov in kot njihov skupni imenovalec izpostavila varno hrano. Svet za kmetijstvo in podeželje, ki je posvetovalno telo ministrice, je v ponedeljek predlagal umik zakonskega svežnja iz javne obravnave. Ministrica predloga ni podprla, se je pa podaljšala javna obravnava.

Osnutki zakonov o kmetijstvu, o hrani ter o varni hrani in krmi bodo namesto 45 dni v javni obravnavi dva meseca. Obravnava osnutkov zakona o zdravju živali ter novele zakona o kmetijskih zemljiščih in novele zakona o gozdovih pa bo namesto 30 potekala 45 dni.

"Bilo bi zelo dobrodošlo, če bi ministrica spoštovala mnenje sveta, kajti v njem smo vsi ključni deležniki, ne samo nevladne organizacije, tudi raziskovalne, šolske organizacije in drugi. Ta svet je povedal, kaj si misli o zakonodaji," je ob robu današnje novinarske konference o pomenu znanja na področju biotehnike v Ljubljani dejal predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice (KGZS) Jože Podgoršek.

Kot je dejal, ministrstvu prepuščajo nalogo pisanja členov zakona, si pa želijo, da bi lahko aktivno sodelovali pri oblikovanju vsebin. "Še vedno trdimo, da so bila pri večini zakonov izhodišča predstavljena bolj na ravni kazala vsebine. Vedeli smo, katere vsebine se bodo dopolnjevale, ne pa, na kakšen način," je dejal.

Objava osnutkov po njegovem pomeni, da ti praviloma niso več deležni večjih popravkov, predlog umika pa da ne pomeni zaustavljanja procesa sprejemanja zakonodaje. "Vsi se zavedamo, da so nekateri zakoni, med njimi zakon o kmetijstvu, potrebni prenove. Ta koalicija je dovolj močna, da ga z lahkoto sprejme, a si želimo, da bi imeli deležniki možnost aktivno sodelovati pri tem," je poudaril.

Strinja se, da obravnava osnutkov zakona o kmetijstvu, o hrani ter o varni hrani in krmi poteka istočasno, ker se zakoni močno prepletajo. "Naš predlog je bil, da se za te zakone javna obravnava podaljša na 90 dni, da bi lahko vsi naši organi pregledali zakonodajo in se uskladili. Pri ostalih zakonih pa nimamo težav s tem, če bi obravnava potekala 60 dni," je dejal.

Da je javna obravnava prekratka, menijo tudi v Zvezi slovenske podeželske mladine in v Sindikatu kmetov Slovenije, kjer bodo po navedbah njihovega predsednika Antona Medveda še naprej zahtevali, da se rok za pripombe podaljša. "Želimo sodelovati v razpravah, a v tako kratkem obdobju ne moremo kvalitetno pregledati osnutkov," je za STA dejal Medved.

"Če naši izvoljeni poslanci v DZ in ostale pristojne institucije zakone potrdijo, z zavedanjem, da je 45 oz. 60 dni nedopustno prekratek čas za tako pomembne zakone, nam bo jasno, da si želimo samo 'elektroprofita' in hrane iz daljnih dežel," pa so v odzivu za STA zapisali v Zvezi slovenske podeželske mladine.

Kmetje so do osnutka zakona o kmetijstvu zadržani tudi, ker je večina končnih odločitev v rokah podzakonskih aktih. "Teh še nimamo, zato ne vemo, v katero smer se bodo zadeve odvijale, čeprav ministrstvo pravi, da so nekateri cilji plemeniti," je dejal. Pri Zvezi slovenske podeželske mladine neznane podzakonske akte razumejo kot "bianco papir".

Kmetje si želijo tudi, da bi ministrstvo pokazalo analize, na podlagi katerih so se odločili za posamezne spremembe. "Ne moremo sprejeti členov zakonov, ki neposredno vplivajo na kmeta, brez vsakršnih konkretnih podatkov in analiz ter predvidenih posledic učinkov, kljub zavedanju, da so trenutno določene (redke) spremembe seveda nujne in jih tudi pozdravljamo," menijo mladi kmetje.

"Nismo dobili analiz, podzakonskih aktov, zato ne vemo, kaj prinašajo. Bojimo se, da nam bodo tu kaj podtaknili in nas peljali žejne preko potoka," pa pravi Medved.

Pri Zvezi slovenske podeželske mladine so prepričani, da morajo biti spremembe zakonodaje tehtne in utemeljene ter jasno opredeliti posledice učinkov, ki jih prinašajo spremembe. "Ministrstvo teh ključnih podatkov za odločitve ni predložilo, kmetje pa nikakor ne sprejemamo, da se zakonodaja sprejema 'na pamet', saj vsaka nepremišljena sprememba ne vpliva zgolj na 'nekaj' ogorčenih kmetov, ampak na prehransko varnost Slovenije," so še zapisali.

Največ pozornosti v javnosti je bil doslej deležen predlog za prenos javne službe kmetijskega svetovanja izpod okrilja KGZS na novoustanovljeno upravo za svetovanje in razvoj kmetijstva v okviru kmetijskega ministrstva.

Tej rešitvi nasprotujejo tudi v Slovenski kmečki zvezi (SKZ) pri SLS, kjer so se v preteklosti zavzemali za ustanovitev KGZS. Menijo, da je prenos službe škodljiva odločitev. "Prepričani smo, da gre izključno za politično odločitev. Zbornica na ta način ne bo več v službi kmeta, ampak bo postala podrejena politiki, ki jo ne bo usmerjala strokovno, ampak politično. To je slabo za kmetovanje, pridelavo hrane, in zagotavljanje prehranske varnosti," so prepričani.