STA novice / O vlogi in pristojnostih sodnikov porotnikov različne razlage in praksa (ozadje)

Slovenska ureditev ne pozna klasične porote, a tudi v Sloveniji v nekaterih sodnih postopkih sodelujejo sodniki porotniki. Udeležbo državljanov pri izvajanju sodne oblasti predvideva že ustava, podrobneje pa jo določa zakon o sodiščih. Ta določa, da državljani sodelujejo pri izvajanju sodne oblasti kot sodniki porotniki pri sojenju v kazenskih postopkih in v kazenskih postopkih zoper mladoletne na okrožnih sodiščih ter v postopkih pred delovnimi in socialnim sodiščem. V postopkih, kjer sodelujejo sodniki porotniki, je praviloma senat sestavljen iz enega poklicnega sodnika in dveh sodnikov porotnikov.

Sodniki porotniki po poklicu niso sodniki, ampak državljani različnih starosti, izobrazbe in poklicev. Posameznik postane sodnik porotnik tako, da ga najprej imenuje ustrezen organ. Na delovnih sodiščih jih denimo imenuje državni zbor iz vrst predstavnikov delodajalcev in delojemalcev, za sojenje v kazenskih postopkih zoper mladoletne pa na primer predsednik višjega sodišča izmed profesorjev, učiteljev ali vzgojiteljev. Sodnik porotnik je lahko tudi član politične stranke, vendar politične stranke same ne morejo predlagati kandidatov.

V konkretnem sodnem postopku nato predsednik sodišča določi, kdo izmed sodnikov porotnikov, ki so na razpolago, bo sodil v konkretnem primeru.

Po podatkih iz leta 2022 je bilo v Sloveniji 2295 sodnikov porotnikov, od tega 1125 na delovnih in socialnem sodišču ter 1170 na okrožnih sodiščih.

Različna praksa in razlage o vlogi in pristojnostih sodnikov porotnikov

Vloga sodnikov porotnikov naj bi bila glede odločanja v zadevi enakovredna vlogi sodnika. Kot navajajo na spletni strani slovenskega sodstva, je poklicni sodnik predsednik senata in vodi glavno obravnavo, daje besedo ter postavlja vprašanja, sodniki porotniki pa v postopku odločajo o vseh vprašanjih, tako dejanskih kot pravnih, postavljajo vprašanja, glasujejo, odločajo o predlogih ter tudi o končni odločitvi.

A v Društvu sodnikov porotnikov Slovenije opozarjajo, da posamezni sodniki na nekaterih sodiščih ne dovolijo, da sodniki porotniki preberejo obtožnico in dokazni material, ne dovolijo zastavljati neposrednih vprašanj pričam, oškodovancem, obtožencem in izvedencem. Izražajo zaskrbljenost zaradi "grobih kršitev ustave in zakonov s strani posameznih sodnikov". Kot poudarjajo, v senatih, kjer se to dogaja, ne želijo več sodelovati.

Ob tem priznavajo, da velikokrat ne poznajo dovolj svojih pravic in dolžnosti kot sodniki porotniki. Zato so različne institucije zaprosili za pojasnilo glede zakonskih pravic sodnikov porotnikov.

Med drugim na ministrstvo za pravosodje, kjer so pritrdili razlagi, da slovenska ureditev sodnikom porotnikom omogoča, da pri sojenju sodelujejo tako pri odločanju o dejanskih kot tudi o pravnih vprašanjih. To je po njihovih navedbah razvidno tudi iz možnosti, ki jih ima senat na voljo pred zaključkom glavne obravnave. "Nenazadnje pa sodišče (senat) izreče sodbo, predsednik senata pa jo razglasi," so na ministrstvu pojasnili v odgovoru društvu.

Sodniki porotniki imajo tako v našem sistemu vlogo, ki vključuje tako odločanje o dejanskih kot tudi o pravnih vprašanjih, pri čemer ima (profesionalni) predsednik senata nekoliko več pristojnosti, navajajo na ministrstvu. Ne glede na to pa so sodniki porotniki izenačeni z njimi tudi pri vsebinskem odločanju, pri čemer lahko predsednika senata tudi preglasujejo. Zato je nesporno, da imajo sodniki porotniki pravico do predhodne seznanitve z vsem relevantnim gradivom za odločanje, so še zapisali.

Odgovor ministrstva na vprašanje društva, če lahko sodnik porotnik že pred glavno obravnavo vpogleda in prebere obtožnico, je torej pozitiven. Ob tem na ministrstvu pojasnjujejo, da se sicer sodniki porotniki navadno ne prebijajo skozi celoten spis, temveč jih z vsebino seznani predsednik senata. "Delo porote se običajno začne, ko se vrata za javnost zaprejo," so zapisali na ministrstvu. Kljub temu pa je po njihovem mnenju porotnikom treba omogočiti možnost vpogleda v obtožnico tudi pred glavno obravnavo.

V društvu sodnikov porotnikov so ministrstvo tudi spraševali, ali lahko sodnik porotnik na glavni obravnavi zastavlja neposredna vprašanja. Tudi tu je odgovor pritrdilen, kar po navedbah ministrstva določa že zakon o kazenskem postopku.

Ob tem so na ministrstvu za STA navedli, da gre pri razlagi, ki so jo posredovali društvu, le za pojasnilo o pravni ureditvi položaja sodnikov porotnikov. Ministrstvo namreč kot del izvršilne veje oblasti ne more posegati v sodne postopke.

Z omenjeno razlago ministrstva za pravosodje o pravni ureditvi pa se ne strinjajo na vrhovnem sodišču. Predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević je izrazil svoje nestrinjanje v delu, ko je ministrstvo navedlo, da so sodniki porotniki vključeni tudi v odločanje o pravnih vprašanjih, pri čemer ima (profesionalni) predsednik senata nekoliko več pristojnosti kot sodniki porotniki.

"Takšno pojasnilo bi bilo lahko napačno razumljeno ter bi lahko imelo za posledico zmotno razumevanje vloge sodnikov porotnikov v našem sistemu sojenja," je zapisal v odgovoru društvu. Obseg in način sodelovanja sodnikov porotnikov v sodnih postopkih je namreč treba presojati celovito in pri tem izhajati iz ustavnega položaja sodnika, kot nosilca oblasti. "Zato imajo sodniki dejansko in pravno že v samem izhodišču povsem drugačen položaj od sodnikov porotnikov, ki so praviloma laična javnost," je poudaril Đorđević.

V društvu so se obrnili tudi na Sodni svet, ki pa je vprašanja glede vloge in pristojnosti sodnikov porotnikov v sodnih postopkih odstopil predsednikom prvostopenjskih sodišč in jih pozval k morebitnim ukrepom. Kot je v dopisu zapisala predsednica Sodnega sveta Urška Kežmah, vprašanja o možnosti pregledovanja spisov in neposrednega zastavljanja vprašanja sodijo v pristojnost predsednika senata. "Vendar ne bi bilo odveč strokovno usklajevanje predsednikov senatov, ki neposredno sodelujejo s sodniki porotniki, da bi dosegli čim bolj enotno prakso, seveda brez poseganja v načelo neodvisnosti pri izvajanju sodne oblasti," je zapisala.

Vprašanje sodnikov porotnikov se seli tudi v državni zbor

Vprašanje pristojnosti in vloge sodnikov porotnikov se sedaj seli tudi v državni zbor. V SDS so namreč zahtevali sejo odbora za pravosodje o "uresničevanju ustavne določbe, ki ureja udeležbo državljanov pri izvajanju sodne oblasti". Opozarjajo na nasprotujoči mnenji ministrstva za pravosodje in vrhovnega sodišča. Menijo, da je potrebna uskladitev vseh pristojnih institucij, in sicer v luči zagotavljanja javnosti sojenja, zagotavljanja enakega varstva pravic in udeležbe državljanov pri izvajanju sodne oblasti.

Zato odboru, ki bo zasedal v četrtek, v sprejem predlagajo več sklepov. Pravosodno ministrstvo in vrhovno sodišče bi pozvali, da preučita ureditev sistema sodnikov porotnikov in pripravita usklajene rešitve. Ministrstvo bi pozvali, naj pripravi potrebne zakonske spremembe sistema delovanja sodnikov porotnikov, ki bo sistem poenotil ter zagotovil pravno varnost in pošteno in nepristransko sojenje. Ministrstvo in vrhovno sodišče bi tudi pozvali, da sodnikom porotnikom zagotovita možnost študije sodnega spisa in omogočita tudi ustrezno izobraževanje.

V društvu sodnikov porotnikov so namreč tudi opozorili, da se jim pogosto dogaja, da ne znajo pretehtati kakšne strokovno zapletene pravne zadeve ali se pri določeni sodbi tudi napačno odločijo. Zato so pristojne zaprosili za čimprejšnjo izvedbo izobraževanja sodnikov porotnikov. Na ministrstvu pojasnjujejo, da je izobraževanje za sodnike porotnike uvrščeno v program dela Centra za izobraževanje v pravosodju za letošnje leto, in sicer je predviden enodnevni seminar.