STA novice / Predlogu novele zakona o tujcih zelena luč pristojnega odbora

Novela zakona o tujcih je vsebinsko povezana z novelo zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki je prav tako v zakonodajnem postopku. Vladni noveli predvidevata prenos evropske direktive o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namen visokokvalificirane zaposlitve v slovenski pravi red.

Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za notranje zadeve Tine Heferle se ureja tudi uvedba dovoljenja za začasno prebivanje za digitalne nomade, kar bo imelo učinek pri pridobivanju visoko kvalificirane delovne sile v našo državo, prav tako se ureja hitra izvedba postopkov za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje zaradi interesa države, je pojasnila.

Vlada je predlagala, da se tujcem, ki jim je bila zavrnjena prošnja za mednarodno zaščito, pred iztekom roka za prostovoljni odhod iz Slovenije omogoči vložitev prošnje za izdajo prvega enotnega dovoljenja ob določenih pogojih, med katerimi je ta, da so bili aktivno vključeni na trg dela vsaj devet mesecev. Z dopolnilom odbora so ta pogoj skrajšali na šest mesecev.

Med predlogi v noveli so po besedah Heferle ukrepi za optimizacijo postopkov na upravnih enotah, vročanje odločb tujcu bo možno tudi neposredno na naslovu prebivališča v tujini ali po elektronski poti. Ureja se možnost izdaje prvega enotnega dovoljenja za prebivanje in delo za tujce, ki opravljajo dela na področju raziskav, višjega in visokega šolstva ter za prostovoljno delo za največ dve leti, do zdaj je veljalo to za eno leto, je pojasnila Heferle. Z dopolnilom odbora pa so novelo dopolnili tudi z možnostjo, da se omenjeno enotno dovoljenje po poteku veljavnosti podaljša namesto za sedanjih največ dveh za največ tri leta.

Po pojasnilih Heferle novela tudi odpravlja ugotovljeno ustavno neskladnost 79. člena zakona, ki se nanaša na preizkus utemeljenosti omejitve gibanja tujcem. Tako se črta pristojnost notranjega ministrstva, da poleg sodišča opravi preizkus utemeljenosti odreditve omejitve gibanja, z določbami pa se ureja postopek preizkusa utemeljenosti omejitve gibanja pred upravnim sodiščem in postopek odločanja o pritožbi.

Odbor je sprejel več dopolnil k noveli, ki so jih tudi po priporočilu zakonodajno-pravne službe predlagali koalicijski poslanci. Za predlog novele je glasovalo devet članov odbora, proti pa šest. V razpravi na seji odbora se je vnela predvsem polemika med poslanci Svobode in SDS glede urejanja področja tujcev in trga dela v Sloveniji.

Po prepričanju Antona Šturbeja (SDS) se premalo ukvarjamo z lastno delovno silo. Andrej Kosi (SDS) je izpostavil tudi demografske težave tako v Sloveniji kot EU, kar da je posledica napačne politike preteklih let, ki da je premalo poudarjala pomen družine. Po Kosijevih besedah je sicer res, da z uvedbo modre karte privabljamo visoko usposobljen kader, vendar ne želi, da pri obisku zdravnika ne bo mogel govoriti slovensko.

Tereza Novak (Svoboda) pa je prepričana, da je novela "dober premik naprej", saj se zmanjšujejo birokratske ovire, a ne na račun varnosti, ampak zgolj tako, da se bodo uradniki s postopki manj ukvarjali in da bodo delodajalci prej prišli do ljudi. Novela je po njenem mnenju v prid ljudem, ki so se odločili delati pri nas, kar vidi kot dobro naložbo.

Medtem ko je bila poslanka Anja Bah Žibert (SDS) kritična do pogostega spreminjanja zakona o tujcih v tem mandatu, je Janja Sluga (Svoboda), ki ji sicer tudi ni všeč prepogosto spreminjanje zakonov, izpostavila, da razmere na trgu delovne sile terjajo take spremembe.

Žan Mahnič (SDS) meni, da imamo v Sloveniji preveč tujcev, ki družbi nič ne prispevajo, novela pa da bo omogočila, da jih bo še več. Sluga mu je odvrnila, da namen novele ni več tujcev, ampak da je kadrovski bazen pri nas izčrpan na vseh področjih.

Odbor je danes brez glasu proti podprl tudi vladni predlog zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb. Po predlogu za uvedbo začasne zaščite v Sloveniji ni več treba sprejeti posebnega sklepa, namesto tega se uporablja izvedbeni sklep Sveta EU, s katerim se ugotovi obstoj množičnega prihoda razseljenih oseb in uvede začasna zaščita, sklep pa učinkuje neposredno v vseh članicah. Z novelo se določa tudi večji obseg pravic oseb s statusom začasne zaščite, in sicer primerljivo s osebami s statusom mednarodne zaščite, je pojasnila Heferle.

Po njenih besedah je postopek priznanja začasne zaščite hitrejši od postopka mednarodne zaščite, prav tako začasna zaščita omogoča razbremenitev azilnega sistema, ki bi lahko bil sicer pod znatnim pritiskom zaradi množičnega prihoda razseljenih oseb ogrožen ali pa otežen. Od 10. marca 2022, ko je pričel veljati sklep o uvedbi začasne zaščite za razseljene osebe iz Ukrajine, do 31. januarja letos je bilo v Sloveniji evidentiranih 12.236 vlog za začasno zaščito, 11.315 osebam je bil status priznan, je še dodala Heferle.