STA novice / V predlog novele zakona o financiranju občin odbor vključil kar nekaj sprememb (dopolnjeno)

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je poudaril, da so zakon dolgo in podrobno usklajevali s predstavniki združenj občin, a glede na vsebino, ki jo urejajo, je težko pričakovati, da bi o vsem dosegli popolno uskladitev.

Minister je uvodoma nanizal nekatere ključne rešitve. Kot je dejal, predlog predvideva črtanje inflacije kot spremembe pri izračunu primerne porabe občin. Jasneje in pregledneje določa postopek določitve povprečnine ter spreminja uteži pri izračunavanju primerne porabe občin tako, da se bolj upošteva demografsko strukturo prebivalcev, saj sta ključni spremembi pri predšolskih otrocih in starejših. Spreminjajo pa tudi določbo o sofinanciranju skupnih občinskih uprav.

Kot je dejal Koprivnikar, so prisluhnili nekaterim predlogom združenj občin v usklajevanjih v zadnjem obdobju. Dopolnila, ki so jih vložile koalicijske SMC, DeSUS in SD, odbor pa jih je danes vključil v zakonski predlog, tako med drugim odpravljajo zgornjo omejitev skupnih sredstev za sofinanciranje skupnih občinskih uprav iz državnega proračuna.

Dopolnili so tudi določbe, ki se vežejo na sredstva za sofinanciranje investicij. Ta bodo, kot je pojasnil Koprivnikar, občine lahko porabile tudi za plačilo DDV. Ob tem pa se rok za oddajo novih predlogov za investicije podaljšuje do konca avgusta.

Prav tako se določa prehodno obdobje, v katerem bi do leta 2024 dosegli zakonsko predvidenih šest odstotkov nepovratnih sredstev za investicije iz državnega proračuna. V prihodnjih dveh letih bi se sicer občinam za sofinanciranje investicij zagotavljalo tri odstotke nepovratnih sredstev in tri odstotke v obliki odobritve dodatnega zadolževanja.

V zakonski predlog pa so vključili še eno vsebino, ki se je sicer v preteklih letih urejala z zakonom o izvrševanju državnega proračuna. Z dopolnilom so namreč predvideli, da bodo v prihodnjem letu občine, ki jim pripada presežek nad primerno porabo, dobile 85 odstotkov teh sredstev.

Številni pomisleki občin še vedno ostajajo. Med drugim tudi glede predvidenega postopka določitve povprečnine. Kot je opozoril predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj, se sistem izračuna povprečnine bistveno spreminja.

Doslej se je namreč po formuli izračunalo povprečnino, ki jo je sicer v končni fazi določil DZ. Sedaj se bodo izračunali povprečni stroški za financiranje občinskih nalog, nato pa se bo določila povprečnina, pri čemer se bo upoštevalo še makroekonomsko stanje, je pojasnil.

Bojazni, da bo vlada lahko prosto določala povprečnino, ni odpravila niti dopolnitev, po kateri bi se v postopku določanja povprečnine upoštevala tudi višina dohodnine.

Branko Ledinek iz Skupnosti občin Slovenije je vztrajal, da bi v primeru predvidene spremembe določanja povprečnine morali spremeniti tudi člen, ki govori o nalogah, katerih stroški so osnova za ugotavljanje primerne porabe občin.

Tako Tomaž Lisec (SDS) kot Zvonko Lah (NSi) sta izrazila bojazen, da tudi te spremembe vodijo v centralizacijo. Lisec si je želel analiz, ki bi pokazale, kaj za občine pomeni ukinitev indeksacije ter kako se bodo spremembe odražale pri primerni porabi in povprečnini.

Kot mu je zagotovil Koprivnikar, po projekcijah, ki so jih naredili, nobena občina ob rasti povprečnine ne bo na slabšem. A očitno ni prepričal Laha, ki je v imenu NSi nasprotoval zakonu, ker bo, kot je navedel, tri četrtine vseh občin, predvsem manjših, po tem zakonu dobilo manj, več pa bodo dobile večje in mestne občine.

Marko Ferluga (SMC) pa je pozdravil dopolnilo člena o sofinanciranju uresničevanja pravic avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti. Z njim se daje možnost neposrednega financiranja občinskih samoupravnih narodnih skupnosti, kar dosedanji sistem ni omogočal.

Odbor je sicer danes obravnaval tudi predlog novele zakona o lokalnih volitvah, s katerim vlada med drugim predlaga stalen datum lokalnih volitev. Pri tem so v zakonski predlog vključil dopolnili, s katerima bi nekoliko povišali prag za kandidiranje v občinske svete.

Določili bi namreč, da bi bili za vložitev kandidature (večinski sistem) oziroma kandidatne liste (proporcionalni sistem) v posamezni volilni enoti potrebni podpisi najmanj odstotka od števila volivcev v volilni enoti na dan razpisa volitev, a ne manj kot 30 in ne več kot 1000. Sedaj pa zakon predvideva, da je potreben najmanj odstotek od števila volivcev v volilni enoti, ki so glasovali na zadnjih rednih volitvah v občinski svet, vendar ne manj kot 15.

Člani odbora so podprli tudi predlog novele zakona o nadzoru državne meje, s katerim poslanci NSi predlagajo podaljšanje roka za zahtevek nadomestila zaradi otežene rabe zemljišča. Po veljavnem zakonu se je rok, do katerega so lahko upravičenci podali zahtevo za nadomestilo za pretekli dve leti, iztekel 30. junija. Po prvotnem predlogu NSi bi ga podaljšali do konca letošnjega leta, z danes sprejetim dopolnilom pa do 31. marca prihodnje leto.