Zakon o ratifikaciji Vmesnega sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Slonokoščeno obalo na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani (MESSOG)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS (mednarodne) 16-76/2009, stran 1169 DATUM OBJAVE: 27.10.2009

VELJAVNOST: od 11.11.2009 / UPORABA: od 11.11.2009

RS (mednarodne) 16-76/2009

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 11.11.2009 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 5.3.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 5.3.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 11.11.2009
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
76. Zakon o ratifikaciji Vmesnega sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Slonokoščeno obalo na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani (MESSOG)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o ratifikaciji Vmesnega sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Slonokoščeno obalo na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani (MESSOG)
Razglašam Zakon o ratifikaciji Vmesnega sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Slonokoščeno obalo na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani (MESSOG), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 25. septembra 2009.
Št. 003-02-8/2009-19
Ljubljana, dne 5. oktobra 2009
dr. Danilo Türk l.r. Predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O RATIFIKACIJI VMESNEGA SPORAZUMA O GOSPODARSKEM PARTNERSTVU MED SLONOKOŠČENO OBALO NA ENI STRANI TER EVROPSKO SKUPNOSTJO IN NJENIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI NA DRUGI STRANI (MESSOG)

1. člen

Ratificira se Vmesni sporazum o gospodarskem partnerstvu med Slonokoščeno obalo na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani, sklenjen 22. januarja 2009 v Bruslju.

2. člen

Besedilo Vmesnega sporazuma se v izvirniku v slovenskem in angleškem jeziku glasi(1):

ВРЕМЕННО СПОРАЗУМЕНИЕ ЗА ИКОНОМИЧЕСКО ПАРТНЬОРСТВО МЕЖДУ КОТ ДИВОАР, ОТ ЕДНА СТРАНА, И ЕВРОПЕЙСКАТА ОБЩНОСТ И НЕЙНИТЕ ДЪРЖАВИ-ЧЛЕНКИ, ОТ ДРУГА СТРАНАÓN ECONÓMICA PRELIMINARŘEŽÍM SLONOVINY NA JEDNÉ STRANĚ A EVROPSKÝM SPOLEČENSTVÍM A JEHO ČLENSKÝMI STÁTY NA STRANĚ DRUHÉØBIG ØKONOMISK PARTNERSKABSAFTALE

ενδιάμεση συμφωνία οικονομικής εταιρικής σχέσης

μεταξύ της C

και της Ευρωπαϊκής Κοινότητας

και των κρατών μελών της, αφετέρου

STEPPING STONE ECONOMIC PARTNERSHIP AGREEMENT

BETWEEN C

AND THE EUROPEAN COMMUNITY

AND ITS MEMBER STATES OF THE OTHER PART

ACCORD DE PARTENARIAT ÉCONOMIQUE D’ÉTAPE ENTRE LA CÔTE D’IVOIRE, D’UNE PART, ET LA COMMUNAUTÉ EUROPÉENNE ET SES ÉTATS MEMBRES, D’AUTRE PART

ACCORDO DI PARTENARIATO ECONOMICO INTERINALE TRA LA COSTA D’AVORIO, DA UNA PARTE, E LA COMUNITÀ EUROPEA E I SUOI STATI MEMBRI, DALL’ALTRA

EKONOMISKO PARTNERATTIEC

STARP KOTDIVUĀRU, NO VIENAS PUSES,

UN EIROPAS KOPIENU UN TĀS DALĪBVALSTĪM,

NO OTRAS PUSES

DRAMBLIO KAULO KRANTO, VIENOS ŠALIES, IR EUROPOS BENDRIJOS BEI JOS VALSTYBIŲ NARIŲ, KITOS ŠALIES, TARPINIS EKONOMINĖS PARTNERYSTĖS SUSITARIMAS

ôte d’Ivoire, αφενός,ÔTE D’IVOIRE OF THE ONE PART,ĪBU PAGAIDU NOLĪGUMS

ÁTMENETI GAZDASÁGI PARTNERSÉGI MEGÁLLAPODÁS EGYRÉSZR

FTEHIM TA

TIJDELIJKE ECONOMISCHE PARTNERSCHAPSOVEREENKOMST

TUSSEN IVOORKUST, ENERZIJDS,

EN DE EUROPESE GEMEENSCHAPPEN

EN HAAR LIDSTATEN, ANDERZIJDS

WST

MIĘDZY WYBRZEŻEM KOŚCI SŁONIOWEJ Z JEDNEJ STRONY,

A WSPÓLNOTĄ EUROPEJSKĄ

I JEJ PAŃSTWAMI CZŁONKOWSKIMI Z DRUGIEJ STRONY

ACORDO DE PARCERIA ECONÓMICA INTERCALAR

ENTRE A COSTA DO MARFIM, POR UM LADO,

E A COMUNIDADE EUROPEIA

E OS SEUS ESTADOS-MEMBROS, POR OUTRO

ACORD DE PARTENERIAT ECONOMIC PRELIMINAR ÎNTRE CÔTE D

DOČASNÁ DOHODA O HOSPODÁRSKOM PARTNERSTVE MEDZI POBREŽÍM SLONOVINY NA JEDNEJ STRANE A EURÓPSKYM SPOLOČENSTVOM A JEHO ČLENSKÝMI ŠTÁTMI NA DRUHEJ STRANE

VMESNI SPORAZUM O GOSPODARSKEM PARTNERSTVU MED SLONOKOŠČENO OBALO NA ENI STRANI TER EVROPSKO SKUPNOSTJO IN NJENIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI NA DRUGI STRANI

NORSUNLUURANNIKON SEKÄ EUROOPAN YHTEISÖN JA SEN JÄSENVALTIOIDEN VÄLINEN ENSIVAIHEEN TALOUSKUMPPANUUSSOPIMUS

INLEDANDE AVTAL OM EKONOMISKT PARTNERSKAP MELLAN ELFENBENSKUSTEN,

VMESNI SPORAZUM O GOSPODARSKEM PARTNERSTVU MED SLONOKOŠ

REPUBLIKA SLONOKOŠČENA OBALA,

na eni strani

in

KRALJEVINA BELGIJA,

REPUBLIKA BOLGARIJA,

ČEŠKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA DANSKA,

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

REPUBLIKA ESTONIJA,

IRSKA,

HELENSKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA ŠPANIJA,

FRANCOSKA REPUBLIKA,

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA CIPER,

REPUBLIKA LATVIJA,

REPUBLIKA LITVA,

VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,

REPUBLIKA MADŽARSKA,

MALTA,

KRALJEVINA NIZOZEMSKA,

REPUBLIKA AVSTRIJA,

REPUBLIKA POLJSKA,

PORTUGALSKA REPUBLIKA,

ROMUNIJA,

REPUBLIKA SLOVENIJA,

SLOVAŠKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA FINSKA,

KRALJEVINA ŠVEDSKA,

ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE,

In

EVROPSKA SKUPNOST,

na drugi strani,

PREAMBULA

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani in Evropsko skupnostjo na drugi strani, podpisanega v Cotonouju dne 23. junija 2000 in spremenjenega v Luxembourgu dne 25. junija 2005 (v nadaljevanju

OB UPOŠTEVANJU, da prehodni preferencialni trgovinski režim iz Sporazuma iz Cotonouja preneha veljati 31. decembra 2007;

OB UPOŠTEVANJU morebitnega negativnega u

OB PRIZNAVANJU potrebe po vzpostavitvi vmesnega sporazuma o gospodarskem partnerstvu (SGP) za zaščito ekonomskih in trgovinskih interesov pogodbenic;

OB UPOŠTEVANJU želje pogodbenic, da okrepijo svoje gospodarske in trgovinske odnose in vzpostavijo trajne odnose na podlagi partnerstva in sodelovanja;

OB UPOŠTEVANJU zavezanosti pogodbenic načelom in pravilom, ki urejajo mednarodno trgovino, zlasti pravic in obveznosti iz določb Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini iz leta 1994 (GATT 1994) in drugih večstranskih sporazumov, priloženih k Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (Sporazum o ustanovitvi STO), ter potrebi po njihovem preglednem in nediskriminacijskem izvajanju;

OB PONOVNI POTRDITVI svoje zavezanosti k spoštovanju človekovih pravic, demokratičnih načel in pravne države, ki so temelj Sporazuma iz Cotonouja, in odgovornemu vodenju, ki je temeljni sestavni del Sporazuma iz Cotonouja;

OB UPOŠTEVANJU potrebe po spodbujanju in pospeševanju gospodarskega, kulturnega in socialnega razvoja zahodnoafriških držav, da bi prispevali k miru in varnosti ter spodbujali stabilno in demokratično politično okolje;

OB UPOŠTEVANJU pomena, ki ga pogodbenici pripisujeta razvojnim ciljem, dogovorjenim na mednarodni ravni, in ciljem tisočletja za razvoj Združenih narodov;

OB PONOVNI POTRDITVI svoje zavezanosti, da bosta sodelovali pri uresničevanju ciljev Sporazuma iz Cotonouja, zlasti izkoreninjenju revščine, trajnostnemu razvoju in postopnemu vključevanju članov skupine afriških držav, Karibov in Pacifika (države AKP) v svetovno gospodarstvo;

V ŽELJI, da bi ustvarili nove priložnosti za zaposlovanje, pritegnili naložbe in izboljšali življenjske razmere na ozemlju pogodbenic ob spodbujanju trajnostnega razvoja;

OB UPOŠTEVANJU pomena sedanjih tradicionalnih vezi in zlasti tesnih zgodovinskih, političnih in gospodarskih vezi med Evropsko skupnostjo, njenimi državami članicami in zahodnoafriškimi državami;

OB UPOŠTEVANJU sedanje razlike v ravneh gospodarskega in socialnega razvoja med zahodnoafriškimi državami in Evropsko skupnostjo;

V PREPRIČANJU, da bo ta sporazum ustvaril novo in ugodnejše ozračje za njune odnose na področju gospodarskega upravljanja, trgovine in naložb ter novih priložnosti za rast in razvoj;

OB PRIZNAVANJU pomena sodelovanja za razvoj pri izvajanju tega sporazuma;

DOKLER ne bo podpisan celovit sporazum o gospodarskem partnerstvu med Zahodno Afriko in Evropsko unijo, ki mora zagotavljati stalen in usklajen razvoj ter povezovanje regije Zahodne Afrike;

OB PONOVNI POTRDITVI svoje zavezanosti, da podpirata proces regionalnega povezovanja med državami Zahodne Afrike in zlasti da spodbujata regionalno gospodarsko povezovanje kot temeljni instrument njihovega povezovanja v svetovno gospodarstvo s tem, da jim pomagata pri spopadanju z izzivi globalizacije in uresničevanju načrtovanega gospodarskega in socialnega razvoja;

SO SE DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

ŐL ELEFÁNTCSONTPART, MÁSRÉSZRŐL AZ EURÓPAI KÖZÖSSÉG ÉS TAGÁLLAMAI KÖZÖTT’ SĦUBIJA EKONOMIKA INTERIM BEJN IL-CÔTE D’IVOIRE, FUQ NAĦA, U L-KOMUNITÀ EWROPEA U L-ISTATI MEMBRI TAGĦHA, FUQ IN-NAĦA L-OĦRAĘPNA UMOWA O PARTNERSTWIE GOSPODARCZYM’IVOIRE, PE DE O PARTE ŞI COMUNITATEA EUROPEANĂ ŞI STATELE SALE MEMBRE, PE DE ALTĂ PARTEÅ ENA SIDAN, OCH EUROPEISKA GEMENSKAPEN OCH DESS MEDLEMSSTATER, Å ANDRA SIDANČENO OBALO NA ENI STRANI TER EVROPSKO SKUPNOSTJO IN NJENIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI NA DRUGI STRANI“Sporazum iz Cotonouja”),činka prenehanja teh prehodnih trgovinskih preferencialov, predvidenih ob sklenitvi Sporazuma iz Cotonouja o trgovini med pogodbenicama, če do 1. januarja 2008 ni sprejet sporazum, skladen s pravili Svetovne trgovinske organizacije (STO), ki ga bo nasledil;

ACUERDO DE ASOCIACI

ENTRE COSTA DE MARFIL, POR UNA PARTE,

Y LA COMUNIDAD EUROPEA

Y SUS ESTADOS MIEMBROS, POR OTRA

PROZATÍMNÍ DOHODA O PARTNERSTVÍ MEZI POB

FOREL

MELLEM CÔTE D’IVOIRE PÅ DEN ENE SIDE OG DET EUROPÆISKE FÆLLESSKAB OG DETS MEDLEMSSTATER PÅ DEN ANDEN SIDE

INTERIMS-WIRTSCHAFTSPARTNERSCHAFTSABKOMMEN

ZWISCHEN CÔTE D'IVOIRE EINERSEITS UND DER EUROPÄISCHEN GEMEINSCHAFT UND IHREN MITGLIEDSTAATEN ANDERERSEITS

VAHEPEALNE MAJANDUSPARTNERLUSLEPING

ÜHELT POOLT CÔTE D’IVOIRE’I NING TEISELT POOLT EUROOPA

ÜHENDUSE JA SELLE LIIKMESRIIKIDE VAHEL

NASLOV I

CILJI

ČLEN 1

Vmesni sporazum
Ta sporazum določa začetni okvir Sporazuma o gospodarskem partnerstvu (SGP).

ČLEN 2

Cilji
Cilji tega sporazuma so:

a)

Pogodbenici Slonokoščeni obali omogočiti boljši dostop do trga, ki ga ponuja pogodbenica ES pri pogajanjih o SGP, in se hkrati izogniti motnjam pri trgovanju med Slonokoščeno obalo in Evropsko skupnostjo po prenehanju prehodnega trgovinskega režima iz Sporazuma iz Cotonouja 31. decembra 2007, dokler ne bo sklenjen celovit SGP.

b)

Postaviti temelje za pogajanja o SGP, ki bo prispeval k zmanjšanju revščine, spodbujal regionalno povezovanje, gospodarsko sodelovanje in odgovorno vodenje v Zahodni Afriki ter izboljšal zmogljivosti Zahodne Afrike na področju trgovinske politike in glede vprašanj, povezanih s trgovino.

c)

Spodbujati nemoteno in postopno vključevanje Zahodne Afrike v svetovno gospodarstvo v skladu z njenimi političnimi odločitvami in razvojnimi prednostnimi nalogami.

d)

Krepiti sedanje odnose med pogodbenicama na podlagi solidarnosti in skupnega interesa. e) Ustvariti sporazum, skladen s členom XXIV GATT 1994.

NASLOV II

PARTNERSTVO ZA RAZVOJ

ČLEN 3

Sodelovanje za razvoj na podlagi tega sporazuma
Pogodbenici se zavezujeta, da bosta sodelovali pri izvajanju tega sporazuma in podpirali pogodbenico Slonokoščeno obalo pri uresničevanju ciljev SGP. Sodelovali bosta finančno in nefinančno.

ČLEN 4

Sodelovanje za financiranje razvoja na podlagi tega sporazuma

1. Določbe Sporazuma iz Cotonouja o sodelovanju ter gospodarskem in regionalnem povezovanju se bodo izvajale zato, da bodo koristi tega sporazuma čim večje.
2. Financiranje Evropske skupnosti(1), ki se nanaša na razvojno sodelovanje med pogodbenico Slonokoščeno obalo in Evropsko skupnostjo v podporo izvajanju tega sporazuma, se izvaja v okviru ustreznih pravil in postopkov, predvidenih v Sporazumu iz Cotonouja, zlasti postopkov programiranja Evropskega razvojnega sklada (ERS), ter v okviru ustreznih instrumentov, financiranih iz splošnega proračuna Evropske unije. V tem okviru je podpora izvajanju tega sporazuma ena od prednostnih nalog.
3. Države članice Evropske skupnosti se kolektivno zavezujejo, da bodo s svojimi razvojnimi politikami in instrumenti podpirale dejavnosti razvojnega sodelovanja za regionalno gospodarsko sodelovanje ter za izvajanje tega sporazuma na nacionalni in regionalni ravni, skladno z načeloma učinkovitosti in komplementarnosti pomoči.
4. Pogodbenici bosta sodelovali, da bi olajšali poseg drugih donatorjev, pripravljenih da podprejo prizadevanja pogodbenice Slonokoščene obale za doseganje ciljev tega sporazuma.
5. Pogodbenici priznavata koristnost posebnih mehanizmov regionalnega financiranja, kot je regionalni sklad SGP za regijo, za usmerjanje financiranja na regionalni in nacionalni ravni ter učinkovito izvajanje spremljevalnih ukrepov tega sporazuma. Evropska skupnost se zavezuje, da bo usmerila svojo podporo prek lastnih mehanizmov financiranja regije ali prek mehanizmov, ki so jih izbrale države podpisnice tega sporazuma ob upoštevanju pravil in postopkov, določenih v Sporazumu iz Cotonouja, in v skladu z načeli Pariške deklaracije o učinkovitosti pomoči, za zagotavljanje preprostega, učinkovitega in hitrega izvajanja.
6. Pri izvajanju določb iz odstavkov 1 do 5 tega člena se pogodbenici zavezujeta, da bosta finančno in nefinančno sodelovali na področjih iz členov 5, 6, 7 in 8.

ČLEN 5

Poslovni okvir
Pogodbenici ocenjujeta, da je poslovni okvir osnovni nosilec gospodarskega razvoja, in zato je namen določb iz tega sporazuma prispevati k navedenemu skupnemu cilju. Slonokoščena obala, podpisnica Pogodbe o Organizaciji za uskladitev poslovnega prava afriških držav (OHADA), ponovno potrjuje svojo zavezanost, da bo uporabljala določbe te pogodbe.
Pogodbenici se zavezujeta, da si bosta v skladu z določbami člena 4 nenehno prizadevali za izboljšanje poslovnega okvira.

ČLEN 6

Podpora izvajanju pravil
Pogodbenici se strinjata, da je izvajanje pravil v zvezi s trgovino, katerih področja sodelovanja so podrobno določena v različnih poglavjih tega sporazuma, bistven element za doseganje ciljev tega sporazuma. Sodelovanje na tem področju se izvaja v skladu z določbami, opredeljenimi v členu 4.

ČLEN 7

Krepitev in izboljšanje proizvodnih sektorjev
V okviru izvajanja tega sporazuma pogodbenici potrjujeta svojo odločenost, da bosta spodbujali konkurenčnost proizvodnih sektorjev Slonokoščene obale, ki so predmet tega sporazuma.
Pogodbenici soglašata, da bosta sodelovali prek instrumentov sodelovanja, kakor so opredeljeni v členu 4 in podpirali:

prilagajanje zasebnega sektorja novim gospodarskim priložnostim, ki jih prinaša ta sporazum;

določitev in izvajanje strategij izboljšav;

izboljšanje okolja zasebnega sektorja in poslovnega okolja iz členov 5 in 6;

spodbujanje partnerstva med zasebnimi sektorji pogodbenic.

ČLEN 8

Sodelovanje v zvezi s finančnim prilagajanju
1. Pogodbenici priznavata, da bi bila odprava ali bistveno zmanjšanje carin, ki jih predvideva ta sporazum, lahko izziv za Slonokoščeno obalo, in soglašata, da bosta vzpostavili dialog in sodelovanje na tem področju.
2. Glede na časovni razpored liberalizacije, ki sta ga odobrili v tem sporazumu, pogodbenici soglašata, da bosta vzpostavili poglobljen dialog o ukrepih fiskalnega prilagajanja za končno vzpostavitev proračunskega ravnotežja Slonokoščene obale.
3. Pogodbenici soglašata, da bosta sodelovali na podlagi določb člena 4, zlasti z omogočanjem ukrepov pomoči na naslednjih področjih:

a)

precejšen prispevek k absorpciji neto fiskalnih posledic, ki je popolnoma skladen s fiskalnimi reformami,

b)

podpora fiskalni reformi kot spremljanje dialoga na tem področju.

ČLEN 9

Sodelovanje na mednarodnih forumih
Pogodbenici si prizadevata sodelovati na vseh mednarodnih forumih, na katerih se obravnavajo vprašanja, pomembna za to partnerstvo.

NASLOV III

TRGOVINSKI REŽIM ZA BLAGO

POGLAVJE 1

CARINE IN NETARIFNI UKREPI

ČLEN 10

Carine
1. Carine pomenijo vse vrste dajatev ali taks, ki se naložijo za uvoz ali izvoz ali pri uvozu ali izvozu blaga, kot to določajo pravila STO.
Ta določbe se ne sme uporabljati za notranje dajatve ali dajatve z enakovrednim učinkom v trenutku, ko blago zapusti ozemlje.
2. Za vsak proizvod je osnovna carina, za katero se uporabljajo postopna znižanja, carina, ki je določena v časovnih razporedih odprave carinskih tarif vsake pogodbenice.

ČLEN 11

Pristojbine in druge dajatve
Pogodbenici potrjujeta svojo zavezanost, da bosta spoštovali določbe člena VIII GATT 1994.

ČLEN 12

Carine za proizvode s poreklom iz Slonokoščene obale
Proizvodi s poreklom iz Slonokoščene obale, razen proizvodi, navedeni v Prilogi 1 in pod tam določenimi pogoji, se uvažajo v pogodbenico ES brez carin.

ČLEN 13

Carine na proizvode s poreklom iz pogodbenice ES
Carine na proizvode s poreklom iz pogodbenice ES, namenjene v Slonokoščeno obalo, se znižajo ali odpravijo v skladu s časovnim razporedom odprave carinskih tarif iz Priloge 2.

ČLEN 14

Pravila o poreklu
1. V tem poglavju se izraz “s poreklom” uporablja za blago, ki izpolnjuje pravila o poreklu, ki veljajo na ozemljih pogodbenic 1. januarja 2008.
2. Pogodbenici na podlagi pravil o poreklu iz Sporazuma iz Cotonouja najpozneje do 31. julija 2008 vzpostavita recipročno skupno ureditev, ki bo urejala pravila o poreklu in predvidevala njihovo poenostavitev ob upoštevanju razvojnih ciljev pogodbenice Slonokoščene obale. Ta nova ureditev se priloži k temu sporazumu s sklepom Odbora SGP. Če se pogodbenici nista dogovorili, je veljavna ureditev tista, ki je za Slonokoščeno obalo ugodnejša med veljavno ureditvijo pri pogodbenici ES in izboljšanimi pravili iz sporazuma iz Cotonouja.
3. Najpozneje tri leta po začetku veljavnosti tega sporazuma pogodbenici pregledata veljavne določbe, ki urejajo pravila o poreklu, da bi poenostavili koncepte in metode, ki se uporabljajo za določitev porekla z vidika razvojnih ciljev Slonokoščene obale v skladu s cilji Zahodne Afrike. Pri tem pregledu pogodbenici upoštevata tehnološki razvoj, proizvodne procese in vse druge dejavnike, vključno s tekočimi reformami v zvezi s pravili o poreklu, zaradi katerih bi lahko bile potrebne spremembe sklenjene recipročne ureditve. Vse spremembe ali zamenjave se izvršijo s sklepom Odbora SGP.

ČLEN 15

Sedanje stanje
1. Od začetka veljavnosti tega sporazuma se v trgovini med pogodbenicama ne uvajajo nove uvozne carine, že obstoječe pa se ne zvišujejo.
2. Ne glede na določbe iz odstavka 1 bo lahko Slonokoščena obala v okviru dokončne uvedbe skupne zunanje tarife Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav (ECOWAS) najpozneje do 31. decembra 2011 spremenila svoje osnovne carine, ki se uporabljajo za blago s poreklom iz Evropske skupnosti, če splošne posledice teh carin ne bodo višje od posledic carin, določenih v Prilogi 2. Odbor SGP bo posledično spremenil Prilogo 2.

ČLEN 16

Carine, takse, pristojbine in druge dajatve pri izvozu
1. Od začetka veljavnosti tega sporazuma se v trgovini med pogodbenicama pri izvozu ne uvajajo nove carine ali dajatve z enakim učinkom, že obstoječe pa se ne zvišujejo.
2. V izrednih okoliščinah in če pogodbenica Slonokoščena obala lahko utemelji posebne potrebe zaradi prihodkov, zaščite mlade gospodarske panoge ali varstva okolja, lahko začasno in po posvetovanju s pogodbenico ES na izvoz omejenega števila dodatnega blaga uvede carine ali dajatve z enakim učinkom ali poveča učinek obstoječih carin.
3. Pogodbenici soglašata, da bosta pregledali določbe tega člena v okviru Odbora SGP najpozneje tri leta po začetku veljavnosti tega sporazuma ob doslednem upoštevanju njihovega vpliva na razvoj in diverzifikacijo gospodarstva pogodbenice Slonokoščene obale.

ČLEN 17

Ugodnejše obravnave na podlagi sporazumov o prosti trgovini
1. Glede področij, zajetih v tem poglavju, bo pogodbenica ES pogodbenici Slonokoščeni obali odobrila ugodnejšo obravnavo, ki bi lahko bila posledica tega, da bi pogodbenica Evropska skupnost po podpisu tega sporazuma postala stranka sporazuma o prosti trgovini s tretjimi strankami.
2. Glede področij, zajetih v tem poglavju, bo pogodbenica Slonokoščena obala odobrila pogodbenici ES vsako ugodnejšo obravnavo, ki bi lahko bila posledica tega, da bi pogodbenica Slonokoščena obala po podpisu tega sporazuma postala stranka sporazuma o prosti trgovini z velikim trgovinskim partnerjem.
3. Če bi pogodbenica Slonokoščena obala pri velikem trgovinskem partnerju dosegla bistveno boljšo obravnavo, kot ji ga ponuja pogodbenica ES, se bosta pogodbenici posvetovali in skupaj odločili o izvajanju določb iz odstavka 2.
4. Določb tega poglavja ni mogoče razlagati, kot da pogodbenici zavezujejo k vzajemni razširitvi preferencialne obravnave, ki bi se uporabljala, ker je ena od pogodbenic na dan začetka veljavnosti tega sporazuma stranka sporazuma o prosti trgovini s tretjo stranko.
5. V tem členu “sporazum o prosti trgovini” pomeni sporazum, ki občutno liberalizira trgovino in bistveno ukinja ali odpravlja diskriminacijo med pogodbenicama z odpravo sedanjih diskriminacijskih ukrepov in/ali prepovedjo novih diskriminacijskih ukrepov in bolj diskriminacijskih ukrepov ob začetku veljavnosti tega sporazuma ali na podlagi razumnega časovnega okvira.
6. V tem členu “velik trgovinski partner” pomeni vsako razvito državo ali državo, katere delež v svetovni trgovini je večji od enega odstotka v letu pred začetkom veljavnosti sporazuma o prosti trgovini iz odstavka 2, ali katero koli skupino držav, ki nastopajo individualno, kolektivno ali s sporazumom o prosti trgovini in imajo delež svetovne trgovine večji od enega in pol odstotka v letu pred začetkom veljavnosti sporazuma o gospodarskem povezovanju iz odstavka 2(2).

ČLEN 18

Prepoved količinskih omejitev
Ne glede na določbe iz členov 23, 24 in 25 se z začetkom veljavnosti tega sporazuma odpravijo vse uvozne ali izvozne prepovedi ali omejitve, ki vplivajo na trgovino med pogodbenicama, razen carin, taks, pristojbin in drugih dajatev iz člena 11, če se uveljavljajo s kvotami, uvoznimi ali izvoznimi dovoljenji ali drugimi ukrepi. Novih ukrepov ni mogoče uvesti.

ČLEN 19

Nacionalna obravnava na področju notranjega obdavčenja in ureditve
1. Uvoženi proizvodi s poreklom iz druge pogodbenice ne morejo biti posredno ali neposredno obdavčeni z notranjimi taksami ali drugimi notranjimi dajatvami, ki so višje od taks in dajatev, s katerimi so posredno ali neposredno obdavčeni podobni nacionalni proizvodi. Nobena pogodbenica ne sme kakor koli drugače uporabljati notranjih taks ali drugih dajatev za zaščito domače proizvodnje.
2. Obravnava uvoženih proizvodov s poreklom iz druge pogodbenice ne sme biti manj ugodna od tiste, ki jo podobnim proizvodom domačega porekla zagotavljajo zakoni, predpisi in zahteve glede prodaje na notranjem trgu, ponudbe, nakupa, prevoza, distribucije ali uporabe. Določbe tega odstavka ne nasprotujejo uporabi različnih notranjih prevoznih dajatev, ki temeljijo izključno na gospodarskem izkoriščanju prevoznih sredstev in ne na poreklu proizvoda.
3. Ne glede na določbe o pravilih o poreklu ne sme nobena pogodbenica uvesti ali ohranjati nobenega notranjega količinskega predpisa glede mešanja, predelave ali uporabe proizvodov v določenih količinah ali razmerjih, ki neposredno ali posredno zahteva, da je treba določeno količino ali razmerje katerega koli proizvoda, za katerega velja predpis, dobaviti iz domačih virov. Poleg tega nobena pogodbenica ne sme na kakršen koli drug način uporabljati nobenega notranjega količinskega predpisa, da bi zaščitila domačo proizvodnjo.
4. Določbe tega člena ne veljajo za zakone, predpise, postopke ali prakse, ki urejajo javna naročila.
5. Določbe iz tega člena ne vplivajo na določbe poglavja 2 glede instrumentov trgovinske zaščite.
6. V zvezi z vprašanji o izplačilih subvencij domačim proizvajalcem se morata pogodbenici ravnati po STO.

ČLEN 20

Varnost preskrbe s hrano
Če se izkaže, da izvajanje tega sporazuma povzroči težave z razpoložljivostjo ali dostopom do živil ali drugih proizvodov, bistvenih za zagotavljanje varnosti preskrbe s hrano, in če to stanje povzroči ali utegne povzročiti večje težave pri pogodbenici Slonokoščeni obali, lahko ta pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe v skladu s postopki iz člena 25.

ČLEN 21

Posebne določbe o upravnem sodelovanju
1. Pogodbenici soglašata, da je upravno sodelovanje bistvenega pomena za izvajanje in nadzor preferencialne obravnave, odobrene na podlagi tega poglavja, ter poudarjata svojo zavezo za boj proti nepravilnostim in goljufijam v carinskih in s tem povezanih zadevah.
2. Če pogodbenica na podlagi objektivnih informacij ugotovi, da se upravno sodelovanje ne zagotavlja in/ali se pojavljajo nepravilnosti ali goljufije, lahko zadevna pogodbenica začasno opusti preferencialno obravnavo zadevnih proizvodov v skladu s tem členom.
3. V tem členu se nepravilnost pri upravnem sodelovanju med drugim opredeli kot:

a)

ponavljajoče se nespoštovanje obveznosti preverjanja porekla zadevnih proizvodov;

b)

stalno zavračanje ali nepotrebno odlašanje pri izvajanju in/ali sporočanju rezultatov naknadnega preverjanja dokazil o poreklu;

c)

stalno zavračanje ali nepotrebno odlašanje pri pridobivanju pooblastil za izvajanje misij v zvezi z upravnim sodelovanjem, da bi se preverila verodostojnost dokumentov ali točnost informacij v zvezi z odobritvijo preferencialne obravnave.
4. Za uporabo začasne opustitve veljajo naslednji pogoji:

a)

Pogodbenica, ki na podlagi objektivnih informacij ugotovi, da se upravno sodelovanje ne zagotavlja in/ali da se pojavljajo nepravilnosti ali goljufije, mora o svojih ugotovitvah brez nepotrebnega odlašanja obvestiti Odbor SGP skupaj z objektivnimi informacijami in dokazilom ter se z njim posvetovati, da se najde rešitev, sprejemljiva za obe pogodbenici, na podlagi vseh ustreznih informacij in objektivnih dokazil.

b)

Če sta pogodbenici začeli s posvetovanjem znotraj Odbora SGP, kot je določeno zgoraj, in v treh mesecih po obvestilu nista našli sprejemljive rešitve, lahko zadevna pogodbenica začasno opusti preferencialno obravnavo, odobreno za zadevne proizvode. O začasni opustitvi je treba brez nepotrebnega odlašanja obvestiti OdborSGP.

c)

Začasne opustitve na podlagi tega člena se omejijo le na tiste, ki so potrebne za zaščito finančnih interesov zadevne pogodbenice. Obdobje ne sme preseči šest mesecev, lahko pa se obnovi. O začasnih opustitvah je treba takoj po njihovem sprejetju obvestiti Odbor SGP. V njem redno potekajo posvetovanja o začasnih opustitvah, zlasti z namenom njihove razveljavitve, takoj ko ni več pogojev za njihovo uporabo.
5. Hkrati ko zadevna članica obvesti Odbor SGP v skladu točko a) odstavka 4 tega člena, objavi tudi obvestilo uvoznikom v svojem Uradnem listu. V obvestilu uvoznikom je navedeno, da je bilo na podlagi objektivnih informacij dokazano, da se pri zadevnem proizvodu upravno sodelovanje ne zagotavlja in/ali da se pojavljajo nepravilnosti ali goljufije.

ČLEN 22

Obravnava upravnih napak
V primeru napake pristojnih organov pri upravljanju preferencialnih sistemov izvoza in zlasti pri uporabi pravil glede opredelitve pojma “proizvodi s poreklom” in postopkov upravnega sodelovanja, pri čemer zaradi te napake nastanejo posledice na področju uvoza in izvoza, lahko pogodbenica, ki je izpostavljena takim posledicam, zaprosi Odbor SGP, da prouči možnosti za sprejetje vseh ustreznih ukrepov za razrešitev položaja.

POGLAVJE 2

INSTRUMENTI TRGOVINSKE ZAŠČITE

ČLEN 23

Protidampinški in izravnalni ukrepi
1. Ob upoštevanju določb iz tega člena ne more nič iz tega sporazuma pogodbenici ES ali pogodbenici Slonokoščeni obali preprečiti sprejetja protidampinških ali izravnalnih ukrepov v skladu z ustreznimi sporazumi STO. Za namene tega člena se poreklo določa v skladu z nepreferencialnimi pravili pogodbenic o poreklu.
2. Preden pogodbenici uvedeta dokončne protidampinške ali izravnalne ukrepe, morata proučiti možnost konstruktivnih rešitev, opredeljenih v ustreznih sporazumih STO. O tem se lahko tudi posvetujeta.
3. Pogodbenica ES pred začetkom kakršne koli preiskave obvesti Slonokoščeno obalo o prejemu pravilno dokumentirane pritožbe.
4. Določbe tega člena se uporabljajo v vseh preiskavah, ki se začnejo po začetku veljavnosti tega sporazuma.
5. Določbe tega člena niso predmet določb o reševanju sporov iz tega sporazuma.

ČLEN 24

Večstranski zaščitni ukrepi
1. Ob upoštevanju določb iz tega člena ne more nič v tem sporazumu Slonokoščeni obali ali pogodbenici ES preprečiti sprejetja ukrepov v skladu s členom XIX GATT 1994, Sporazumom o zaščitnih ukrepih ter členom 5 Sporazuma STO o kmetijstvu. Za namene tega člena se poreklo določa v skladu z nepreferencialnimi pravili pogodbenic o poreklu.
2. Ne glede na odstavek 1 pogodbenica ES ob upoštevanju splošnih razvojnih ciljev tega sporazuma in majhnosti gospodarstva Slonokoščene obale uvoz iz Slonokoščene obale izloči iz ukrepov, sprejetih v skladu s členom XIX GATT 1994, Sporazumom STO o zaščitnih ukrepih ter členom 5 Sporazuma STO o kmetijstvu.
3. Določbe odstavka 2 se uporabljajo pet let od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma. Najpozneje 120 dni pred koncem tega obdobja Odbor SGP prouči izvajanje teh določb glede na razvojne potrebe Slonokoščene obale, da ugotovi, ali naj se njihova uporaba podaljša.
4. Določbe odstavka 1 niso predmet določb o reševanju sporov iz tega sporazuma.

ČLEN 25

Dvostranski zaščitni ukrepi

1.

Pogodbenica lahko po proučitvi alternativnih rešitev uporabi časovno omejene zaščitne ukrepe, ki odstopajo od določb iz členov 12 in 13, pod pogoji in v skladu s postopki iz tega člena.

2.

Zaščitni ukrepi iz odstavka 1 zgoraj se lahko sprejmejo, če se proizvod pogodbenice uvaža na ozemlje druge pogodbenice v tako povečanih količinah in pod pogoji, ki lahko povzročijo ali grozijo, da bodo povzročili:

a)

resno škodo domačim proizvajalcem podobnih ali neposredno konkurenčnih proizvodov na ozemlju pogodbenice uvoznice,

b)

resne motnje v kakem gospodarskem sektorju, zlasti če bi te motnje lahko povzročile velike socialne probleme ali težave, ki bi resno poslabšale gospodarski položaj pogodbenice uvoznice, ali

c)

motnje na trgih kmetijskih proizvodov podobnih ali neposredno konkurenčnih proizvodov(3) ali v mehanizmih, ki te trge upravljajo.

3.

Zaščitni ukrepi iz tega člena ne smejo trajati dlje, kot je nujno za odpravo ali preprečitev resne škode ali motenj, kakor so opredeljene v odstavkih 2, 4 in 5. Ti zaščitni ukrepi uvoznice so lahko zajemajo enega ali več naslednjih ukrepov:

a)

opustitev nadaljnjega znižanja veljavne stopnje uvozne dajatve za zadevni proizvod, kot je predpisana s tem sporazumom,

b)

povečanje carinske stopnje za zadevni proizvod do stopnje, ki ne presega carinske stopnje, ki velja za druge članice STO, in

c)

uvedbo tarifnih kvot za zadevni proizvod.

4.

Ne glede na določbe iz zgornjih odstavkov 1 in 2, če se kak proizvod s poreklom iz Slonokoščene obale uvaža v povečanih količinah in pod takimi pogoji, da lahko povzroči ali grozi, da bo v eni ali več najbolj oddaljenih regijah pogodbenice ES povzročil eno od situacij, navedenih v točkah (a), (b) in (c) odstavka 2, lahko pogodbenica ES sprejme nadzorne ali zaščitne ukrepe, kakor so opredeljeni v zgornjem odstavku 3, omejene na zadevno regijo ali regije, skladno s postopki iz odstavkov 6 do 9.

5.

a) Če se kak proizvod s poreklom iz ES uvaža v povečanih količinah in pod takimi pogoji, da lahko povzroči ali grozi, da bo povzročil eno od situacij, navedenih v točkah (a), (b) in (c) odstavka 2, lahko Slonokoščena obala sprejme nadzorne ali zaščitne ukrepe, omejene na njeno ozemlje, skladno s postopki iz odstavkov 6 do 9.

b)

Ne glede na določbe odstavkov 1 in 2 lahko Slonokoščena obala sprejme zaščitne ukrepe, kakor so opredeljeni v odstavku 3, kadar se proizvod s poreklom iz pogodbenice ES uvaža na njeno ozemlje v tako povečanih količinah in pod takimi pogoji, da lahko povzroči ali grozi, da bo povzročil motnje v novi gospodarski panogi, ki proizvaja podobne ali neposredno konkurenčne proizvode.
Ta določba se lahko uporablja največ deset let od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma. Ta rok se lahko s soglasjem pogodbenic podaljša, če kljub razvojnemu potencialu industrije in resničnim dejanskim prizadevanjem ta cilj ni bil dosežen, zlasti zaradi globalnega gospodarskega gibanja ali resnih motenj, ki so prizadele Slonokoščeno obalo.
Ukrepi morajo biti sprejeti v skladu z določbami odstavkov 6 do 9.

6.

a) Zaščitni ukrepi iz tega člena ne smejo trajati dlje, kot je potrebno za odpravo ali preprečitev resne škode ali motenj, kot so opredeljene v odstavkih 2, 4 in 5.

b)

Zaščitni ukrepi iz tega člena se ne uporabljajo več kot dve leti. Če okoliščine, ki upravičujejo uvedbo zaščitnih ukrepov, še vedno obstajajo, se lahko taki ukrepi podaljšajo za nadaljnje obdobje največ dveh let. Če Slonokoščena obala uporabi zaščitni ukrep ali če pogodbenica ES uporabi ukrep, omejen na ozemlje ene ali več svojih najbolj obrobnih regij, pa se taki ukrepi lahko uporabljajo največ štiri leta, in če okoliščine, ki upravičujejo uvedbo zaščitnih ukrepov, še vedno obstajajo, se jih lahko podaljša za nadaljnja štiri leta.

c)

Zaščitni ukrepi iz tega člena, ki se uporabljajo več kot eno leto, morajo imeti priložen jasen časovni razpored za postopno odpravo najpozneje do konca določenega obdobja.

d)

Razen v primeru izrednih okoliščin, ki jih mora oceniti Odbor SGP, se za proizvod, za katerega je pred tem veljal zaščitni ukrep, vsaj eno leto po izteku ukrepa ne sprejme nov zaščitni ukrep iz tega člena.

7.

Za izvajanje odstavkov 1 do 6 se uporabljajo naslednje določbe:

a)

Če pogodbenica meni, da obstaja ena od okoliščin iz odstavkov 2, 4 in/ali 5, to takoj sporoči Odboru SGP.

b)

Odbor SGP lahko oblikuje priporočila za odpravo nastalih okoliščin. Če Odbor tega ne stori, ali če se zadovoljiva rešitev ne najde v tridesetih dneh po obvestilu Odbora, lahko država uvoznica sprejme ustrezne ukrepe za razrešitev položaja v skladu s tem členom.

c)

Pred sprejetjem ukrepa iz tega člena ali v primerih iz odstavka 8, zadevna pogodbenica čim prej predloži Odboru SGP vse potrebne informacije za celovit pregled položaja, da se poišče rešitev, sprejemljiva za pogodbenici.

d)

Pri izbiri zaščitnih ukrepov je treba dati prednost tistim, ki najmanj ovirajo delovanje tega sporazuma in omogočajo učinkovito in hitro odpravo nastalega problema.

e)

Vsak zaščitni ukrep, sprejet v skladu s tem členom, se takoj sporoči Odboru SGP, v katerem o njem redno potekajo posvetovanja, da se predvsem določi časovni razpored za njegovo odpravo, takoj ko okoliščine to dopuščajo.

8.

Kadar je v izrednih okoliščinah potrebno takojšnje ukrepanje, lahko zadevna pogodbenica uvoznica – pogodbenica ES ali pogodbenica Slonokoščena obala, odvisno od primera – sprejme začasne ukrepe, predvidene v odstavkih 3, 4 in/ali 5, ne da bi izpolnila zahteve iz odstavka 7. Taki ukrepi lahko trajajo največ 180 dni, kadar jih sprejme pogodbenica ES, in 200 dni, kadar jih sprejme Slonokoščena obala ali kadar so ukrepi, ki jih sprejme pogodbenica ES, omejeni na ozemlje ene ali več njenih najbolj obrobnih regij. Trajanje teh začasnih ukrepov se šteje kot del obdobja ukrepov in kakršnega koli njihovega podaljšanja, ki je opredeljeno v odstavku 6. Pri sprejemanju začasnih ukrepov morajo biti upoštevani interesi obeh pogodbenic. Zadevna pogodbenica uvoznica obvesti drugo pogodbenico in zadevo nemudoma predloži v proučitev Odboru SGP.

9.

Če pogodbenica uvoznica pri uvozu proizvoda uporablja upravni postopek, katerega namen je hitro zagotoviti informacije o gibanju trgovinskih tokov, ki bi lahko povzročili težave iz tega člena, o tem nemudoma obvesti Odbor SGP.

10.

Sporazum o STO se ne uporabi za to, da bi se pogodbenici preprečilo sprejetje zaščitnih ukrepov v skladu z določbami iz tega člena.

ČLEN 26

Sodelovanje

1.

Pogodbenici priznavata pomen sodelovanja pri instrumentih trgovinske zaščite.

2.

Pogodbenici soglašata, da bosta sodelovali v skladu z določbami člena 4, vključno z omogočanjem ukrepov pomoči, zlasti na naslednjih področjih:

a)

razvoj predpisov in institucij za zagotavljanje trgovinske zaščite;

b)

razvoj zmožnosti za uporabo instrumentov trgovinske zaščite, predvidenih v tem sporazumu.

POGLAVJE 3

CARINSKI POSTOPEK IN OLAJŠEVANJE TRGOVINE

ČLEN 27

Cilji

1.

Pogodbenici priznavata pomen carinskih vprašanj in olajševanja trgovine v okvirih hitre rasti svetovne trgovine. Soglašata, da na tem področju okrepita sodelovanje, da bi zagotovili, da ustrezna zakonodaja in postopki ter tudi upravna usposobljenost zadevnih uprav izpolnjujejo cilje učinkovitega nadzora in olajševanja trgovine ter pomagajo spodbujati razvoj in regionalno povezovanje držav podpisnic SGP.

2.

Pogodbenici soglašata, da legitimni cilji javne politike, vključno s tistimi, ki zadevajo varnost in preprečevanje goljufij, nikakor ne bodo ogroženi.

3.

Pogodbenici se zavezujeta, da bosta na svojih ozemljih zagotavljali prost pretok blaga, ki ga zajema ta sporazum.

ČLEN 28

Carinsko in upravno sodelovanje

1.

Za zagotovitev skladnosti z določbami tega naslova in učinkovit odziv na cilje iz člena 27 pogodbenici:

a)

izmenjata informacije o zakonodaji in carinskih postopkih;

b)

oblikujeta skupne pobude o uvoznih in izvoznih postopkih ter postopkih tranzita ter pobude za ponudbo učinkovitih storitev poslovni skupnosti;

c)

sodelujeta pri avtomatizaciji carinskih in drugih trgovinskih postopkov ter si, če je to primerno, prizadevata oblikovati skupne standarde izmenjave podatkov;

d)

določita skupna stališča, kolikor je to mogoče, na carinskem področju v mednarodnih organizacijah, kot so STO, Svetovna carinska organizacija (WCO), Organizacija združenih narodov (OZN) in Konferenca Združenih narodov o trgovini in razvoju (UNCTAD);

e)

sodelujeta pri načrtovanju in izvajanju tehnične pomoči, zlasti za olajševanje carinskih reform in trgovine v skladu z določbami tega sporazuma, in

f)

spodbujata sodelovanje med vsemi zadevnimi organi znotraj države in med državami.

2.

Ne glede na odstavek 1 si uprave pogodbenic zagotavljajo medsebojno upravno pomoč v carinskih zadevah v skladu z določbami Protokola o medsebojni upravni pomoči v carinskih zadevah.

ČLEN 29

Zakonodaja in carinski postopki

1.

Pogodbenici soglašata, da njuna trgovinska in carinska zakonodaja, njune določbe in postopki temeljijo na mednarodnih instrumentih in standardih, ki veljajo na področju carine in trgovine, zlasti na temeljih Mednarodne konvencije o uskladitvi in poenostavitvi carinskih postopkov, sklenjen v Kjotu 18. maja 1973 in revidirane v Bruslju 26. junija 1999 (revidirane Kjotska konvencija), Okvira WCO o standardih za zaščito in pospeševanje svetovne trgovine, carinskega podatkovnega modela WCO in Konvencije o usklajenem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak proizvodov (“HS”).
Pogodbenici si prizadevata za prosti tranzit proizvodov čez njuno ozemlje ob določanju najprimernejše poti za tranzit.
Pogodbenici soglašata, da morajo omejitve, nadzor ali morebitne zahteve temeljiti na legitimnem cilju javne politike, biti nediskriminacijske in sorazmerne ter se enotno uporabljati.
Brez poseganja v izvajanje legitimnega carinskega nadzora pogodbenici proizvodom v tranzitu, namenjenim v drugo pogodbenico ali s poreklom iz druge pogodbenice, odobrita obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave proizvodov domače proizvodnje, zlasti pri izvozu in uvozu proizvodov ter njihovem gibanju.
Pogodbenici uvedeta postopke prevoza pod carinskim nadzorom, ki omogočajo tranzit proizvodov brez plačila carin in drugih dajatev, če so zagotovljena ustrezna jamstva.
Pogodbenici si prizadevata spodbujati in izvajati ureditve regionalnega tranzita, da bi zmanjšale trgovinske ovire.
Pogodbenici uporabljata mednarodne standarde in instrumente, ki zadevajo tranzit proizvodov.
Pogodbenici zagotavljata sodelovanje in usklajevanje vseh zadevnih organov na svojem ozemlju za olajševanje prevoza v tranzitu in spodbujanje čezmejnega sodelovanja.