Javna uprava je revija Inštituta za javno upravo pri Pravni fakulteti. Zbirka obsega arhiv od leta 2015 dalje. Izidejo 4 številke letno.
Želite dostop do člankov revije?
Brezplačna registracija
Polonca Kovač, Erik Kerševan
Slovenski ZUP je prej preveč konservativen kot napreden
ZUP je eden najpomembnejših sistemskih predpisov pravnega reda. Slovenski ZUP je bil sprejet leta 1999, doslej pa se je spreminjal neenakomerno in večkrat le zelo parcialno. Novele, ki so uspešno prestale zakonodajni postopek, so bile neredko zgolj lepotne (zlasti novele ZUP-A, ZUP-D, ZUP-F in ZUP-G ter pretežno ZUP-C in ZUP-E) in sprejete pretežno zaradi politične všečnosti. ZUP-I kot Zakon o spremembah in dopolnitvah ZUP (Uradni list RS, št. 85/25), objavljen 6. novembra 2025 in začne veljati 7. februarja 2026, je bil pripravljen leta 2024 in v zakonodajnem postopku sprejet septembra 2025 ter zaradi veta Državnega sveta znova oktobra 2025. Namen te novele je večplasten, pri čemer pa se je poudarjala protibirokratska razsežnost, na primer pri poenostavitvah vročanja. Avtorja menita, da je slovenski ZUP še prej preveč konservativen kot napreden, če ga primerjamo z vzorčnimi tujimi primeri. Potencialov za sodobnejšo kodifikacijo v Sloveniji tako vidita še kar nekaj, prav tako pa menita, da je dovolj argumentov za sistemsko prenovo slovenskega ZUP. Po njunem mnenju bi kazalo oblikovati popolnoma novo kodifikacijo splošnega upravnega postopka, ki bi vsebinsko zajela večino duha sedanjega zakona, vendar prevetrila pomembna načela in druga pravila, uredila pa tudi novo pojavljajoče se razsežnosti, kot so alternativno reševanje sporov in digitalizacija oziroma umetna inteligenca ter avtomatizirano upravno odločanje.
Vasilka Sancin, Lovro Bobnar, Aleksander Sadikov, Vida Groznik
Pravni okvir regulativnih peskovnikov za umetno inteligenco: Izvedbeni akt Evropske komisije za implementacijo Akta o umetni inteligenci
Regulativni peskovniki za umetno inteligenco, ki imajo pravno podlago v Aktu o umetni inteligenci, so eden ključnih instrumentov Evropske unije za spodbujanje inovacij in zagotavljanje skladnosti z novim regulativnim okvirom. Akt o umetni inteligenci v 57. in 58. členu vzpostavlja temeljni okvir njihovega delovanja, podrobnejša pravila pa prepušča izvedbenim aktom Evropske komisije in nacionalnim ureditvam držav članic. Evropska komisija je prvi osnutek izvedbenega akta objavila decembra 2025 z namenom preprečevanja fragmentacije in zagotavljanja enotne uporabe pravil v EU, vendar je ta precej splošen in pomensko odprt. Slovenija je med prvimi državami članicami sprejela Zakon o izvajanju uredbe (EU) o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci, ki velja od 21. novembra 2025. Namen prispevka je oceniti slovensko ureditev v luči predlaganega izvedbenega akta ter izpostaviti ključna odprta vprašanja, ki jih bodo morale države članice rešiti do 2. avgusta 2026, ko mora biti v vsaki državi članici vzpostavljen vsaj en regulativni peskovnik za umetno inteligenco.
Nataša Samec Berghaus, Boštjan Koritnik
Omejevanje zdravnikov pri uporabi metod zdravljenja – nujne spremembe tega slovenskega unikuma
Prispevek obravnava ustavnopravne in sistemske posledice slovenske ureditve, ki zdravnikom zaradi opravljanja tako imenovane „zdravilske“ dejavnosti omejuje terapevtsko svobodo ter jim lahko prepreči pridobitev zdravniške licence oziroma povzroči njen odvzem, kakor tudi grozi z globo za prekršek (drugi odstavek 34. člena, četrti odstavek 37. člena in peta točka 81. člena ZZdrS). Analiza pokaže, da taka ureditev ne deluje kot varovalka pred nestrokovnim ravnanjem, temveč kot sankcioniranje že same uporabe določenih nekonvencionalnih metod, ne glede na konkretno strokovno presojo, varnost in informirano privolitev pacienta. Hkrati se izkaže normativna nekonsistentnost med ZZdrS, ZZDej in ZZdrav, ki je dodatno poglobljena zaradi večdesetletne neizdaje izvedbenega predpisa po 59. členu ZZDej (delna pravna praznina). Prispevek utemeljuje, da je varstvo pacientov mogoče učinkovito zagotavljati z obstoječimi mehanizmi odgovornosti, nadzora in sankcioniranja konkretnih strokovnih kršitev, ne glede na uporabljeno metodo. Na tej podlagi so predlagani amandmaji k ZZdrS-K, ki odpravljajo sankcije odvzema oziroma nepodelitve licenc zdravnikom, vezane na opravljanje »zdravilske dejavnosti«, ter uvajajo prehodno in uskladitveno ureditev za zdravnike z dodatnimi znanji s področja dopolnilnih, tradicionalnih in alternativnih metod.
Andrej Sluga
Heterogenost romske skupnosti kot izziv oblikovanja in vrednotenja javnih politik: konceptualni okvir diferencirane stanovanjske politike onkraj modela romskih naselij
Članek obravnava stanovanjsko problematiko romske skupnosti v Sloveniji z vidika heterogenosti romske skupnosti, romskih naselij in posameznikov ter njihovih demografskih značilnosti. Predstavljena je geneza romskih naselij, njihova prostorska logika, notranja socialna dinamika, možni razvojni scenariji ter vpliv stereotipov na oblikovanje javnih politik. Izhodišče prispevka je teza, da prevladujoča vloga romskega naselja ter legalizacije naselij in bivališč kot osrednjega instrumenta stanovanjske politike za romsko skupnost ne zadošča za učinkovito reševanje kompleksnih integracijskih izzivov. Učinkovitejše rešitve zahtevajo diferenciran pristop, ki izhaja iz heterogenosti romske skupnosti, ter vključuje širši nabor stanovanjskih rešitev, prilagojenih različnim socialnim, ekonomskim in integracijskim značilnostim posameznikov in družin. Na podlagi pregleda domače in tuje znanstvene ter strokovne literature, analize pravnih virov, demografskih podatkov ter empiričnih ugotovitev iz anket prebivalcev romskega naselja, avtor poudari izrazito notranjo heterogenost romske populacije, zlasti glede demografskih vzorcev, stopnje segregacije in bivalnih preferenc. Posebna pozornost je namenjena analizi demografske dinamike izbranih romskih naselij ter projekcijam rasti prebivalstva, ki potrjujejo, da je hitra demografska rast eden ključnih strukturnih in razvojnih izzivov romske skupnosti in tudi celotne družbe. V odzivu na aktualne dogodke in predlagane zakonodajne odzive avtor opozarja na tveganja enorazsežnih ukrepov ter utemeljuje potrebo po celostnih, diferenciranih in lokalno prilagojenih javnih politikah. Na tej podlagi je predstavljen konceptualni model stanovanjske oskrbe romske skupnosti kot večstopenjski sistem, ki omogoča postopno izboljševanje bivanjskih pogojev posameznikov in družin ob izpolnjevanju jasno določenih pogojev. Posamezne stopnje modela z izboljševanjem bivalnih pogojev hkrati zahtevajo višjo raven odgovornosti, socialne vključenosti in spoštovanja pravil sobivanja, s ciljem dolgoročnega zmanjševanja prostorske in družbene segregacije.
Bojana Zadravec
Pravno priznanje spola in tretji spol
Če želimo dokazati, da smo tudi na področju osebnega statusa napredna in liberalna država, je skrajni čas, da poenostavimo postopek spremembe spola v uradnih evidencah in uvedemo dodatno spolno identiteto. Ne morem se strinjati z mnenji različnih ministrstev, da je ta »problematika« kompleksna. Če so na primer Avstrija, Nemčija in Švica poenostavile spremembo podatka o spolu in če sta Avstrija in Nemčija uvedli oznako za drugačen spol, ni nobenega razloga, da jim ne bi preprosto sledili. Zavedati se moramo, da se osebe, ki želijo, da se podatek o njihovem spolu spremeni, znajdejo v zelo neprijetnih situacijah, ko morajo dokazovati, da bodisi telesno bodisi po svojem počutju pripadajo drugemu spolu. Po drugi strani se tudi v naši državi rojevajo otroci, ki jih ni mogoče takoj po rojstvu vpisati v matični register, ker zdravniki ne morejo določiti njihovega spola. Že to dejstvo bi moralo biti dovolj, da končno naredimo korak k priznanju spolne identitete, ki je drugačna od ženskega in moškega spola, ter da dokazovanje spolne identitete prepustimo izjavi posameznika.
Boštjan Koritnik
Poštni operater kot digitalna, trajnostna in socialna infrastruktura države
Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije je ob pomoči družbe Nebra oktobra 2025 organizirala spletno strokovno klepetalnico z naslovom Digitalizacija (poštnih) storitev – kako jo izkoristiti sebi/državi v prid? Dogodek je potekal prek spleta, osrednja gostja klepetalnice pa je bila mag. Karmen Lebe Grajf, trenutno direktorica divizije Pisma v Pošti Slovenije. Pogovor je vodil Boštjan Koritnik, nekdanji minister za javno upravo, saj je bila tema na eni strani digitalizacija, na drugi pa prenos nekaterih upravnih storitev z upravnih enot v poštne poslovalnice. Pošta Slovenije je bila v letu 2025 razglašena za poštnega operaterja leta tudi zaradi svojega napredka na področju digitalizacije, vzporedno pa so potekala in – kakor se zdi – bila tudi uspešna prizadevanja za pripravo zakonskega predloga za prenos opravljanja nekaterih upravnih storitev (tudi) v poštne poslovalnice. Sprejem takega zakona, ki ga sicer pripravlja Ministrstvo za javno upravo, bi bil velik korak naprej tako za Pošto Slovenije, ki je nedvomno ključna infrastruktura države, kot tudi za vse uporabnike storitev države. Poštne poslovalnice so bistveno bolj gosto posejane kot upravne enote. Poštnih poslovalnic je namreč 478, upravnih enot pa 58. Zapiranje poslovalnic je vedno občutljivo politično vprašanje. Zato je optimalna rešitev prenos dodatnih nalog za socialni mir in hitrejši dostop državljanov do storitev.
Franci Gerbec
Okrogla miza ob 70-letnici ADP in njenega 7. člena: pravice naših manjšin se kršijo in politika je odgovorna, da to spremeni
Zveza društev pravnikov Slovenije (ZDPS) in Društvo za mednarodno pravo za Slovenijo sta na pobudo Pravnega foruma za manjšine pri ZDPS 8. maja 2025 na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani organizirala okroglo mizo ob 70-letnici Državne pogodbe o ponovni vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije (ADP) in njenega 7. člena, ki določa pravice slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Sodelovali so poleg predsednika ZDPS dr. Mihe Juharta in tajnika Pravnega foruma za manjšine Francija Gerbca kot razpravljavci dr. Vasilka Sancin, dr. Lojze Ude, mag. Rudi Vouk, Marco Jarc in dr. Attila Kovács. Okroglo mizo so sklenili s sprejetjem izjave, s katero predlagajo vzpostavitev institucionaliziranega stalnega konstruktivnega dialoga med vladama Republike Slovenije in Republike Avstrije. Dialog bi vključeval tudi predstavnike slovenske avtohtone manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, vlad zveznih dežel Republike Avstrije in stroke obeh držav, njegov namen pa bi bil oblikovanje mehanizmov in ukrepov za izpolnitev obveznosti Republike Avstrije iz Državne pogodbe o ponovni vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije (ADP), zlasti 7. člena o zajamčenih pravicah slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Slovenski pravniki so pripravljeni sodelovati v tem procesu in pomagati po svojih najboljših močeh, tudi z organiziranim sodelovanjem s svojimi kolegi iz Republike Avstrije na različnih ravneh.