TFL Glasnik - številka 36, leto 2019, 4. 12. 2019

IZBRANO

Zlata Tavčar

Tax-Fin-Lex: Dogodek Najuglednejši 2019

»Tisto, kar je zares nekaj vredno, gradimo dolgo in počasi. Tako je tudi z ugledom – gradimo ga dolga leta. Ugled pomeni poslanstvo in tudi odgovornost, ne le za tisto, kar delamo danes, ampak predvsem za tisto, kar bomo naredili v prihodnje. Vse to velja tudi za letošnje prejemnike priznanj, pri izboru katerih je lahko sodelovalo več kot 40.000 registriranih uporabnikov našega portala,« je uvodoma poudarila direktorica družbe Tax-Fin-Lex Zlata Tavčar, ko smo včeraj že štirinajstič zapovrstjo podelili priznanja najuglednejšim strokovnjakom.

TEMA TEDNA

Tomaž Kuralt

Dejanski prejemek ali dobiček tujca

Tujci v Sloveniji imajo težave, ker državni uradniki ne razumejo sistema normiranega s.p., še posebej, kaj je dejanski prejemek oziroma zadostna sredstva za preživljanje.

Članek opisuje zgodbo tujega para. Mož je imel dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji in je opravljal dejavnost. Žena je zaprosila za dovoljenje za stalno bivanje v Sloveniji, da bi se združila z družino, torej z možem. Čeprav je postopek vodila upravna enota in čeprav zgodba na prvi pogled nima nobene povezave z davčnim pravom, se je kot ključno zastavilo vprašanje enakosti oziroma razlike med dohodkom in dobičkom. Kot sem v svojih člankih že večkrat opozoril, so davčni zavezanci zaradi pomanjkanja davčnih teoretikov v Sloveniji prepuščeni na milost in nemilost pravnih razlag posameznih uradnih oseb. V konkretnem primeru so davčne izraze tolmačili celo uslužbenci upravne enote oziroma ministrstva za notranje zadeve.

ČLANKI

Boštjan Koritnik, univ. dipl. prav. in dr. Lojze Ude

Pogodbe o kreditu v tuji valuti: sodna praksa Vrhovnega sodišča je enotna

Eno temeljnih načel pravne države je načelo enakosti. Pravica do enakosti pred zakonom, ki je opredeljena v določbi 14. člena Ustave Republike Slovenije (URS), in enako varstvo pravic, ki je opredeljeno v določbi 22. člena URS, vsebujeta merilo enakosti.[1] Poenostavljeno povedano to pomeni, da mora pripeljati bistveno enako dejansko stanje oziroma pravno vprašanje do enake odločitve sodišča, bistveno drugačno dejansko stanje oziroma pravno vprašanje pa do različne (drugačne) odločitve sodišča. Še več: »[s]krajno pojmovanje enakosti, brez upoštevanja posebne narave nekega dejanskega in pravnega položaja, lahko privede do neenakosti.«[2]

ČLANKI

dr. Igor Lamberger

Vloga Komisije za preprečevanje korupcije pri zagotavljanju transparentnejšega financiranja javnega sektorja

Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju komisija) je neodvisen in samostojen državni organ, ki ima po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (ZintPK) določena pooblastila in naloge iz različnih področij. Komisija se ukvarja s preventivnim delom, kakor tudi z nadzorom in preiskavami. S področjem javnih naroči je povezana na različnih področjih, je pa tudi varuh javnega interesa za to področje, preventivno pa deluje preko načrtov integritete in analize tveganj tudi na področju javnih naročil.