TFL Vsebine / TFLGlasnik

Vloga za stalno prebivanje

Dovoljenje za prebivanje se izda na prošnjo tujca, ki želi prebivati v Republiki Sloveniji. Na podlagi 33. in 52. člena Zakona o tujcih (ZTuj-2, Uradni list RS, št. 1/18 – uradno prečiščeno besedilo in 9/18 – popr.) je stranka (tujka) pri upravni enoti vložila prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje v Sloveniji. Ker je njen mož že imel dovoljenje za stalno prebivanje, je bil razlog za prošnjo združitev družine.

Družinskim članom tujca, ki ima v Republiki Sloveniji dovoljenje za stalno prebivanje ali status begunca, se lahko izda dovoljenje za stalno prebivanje po dveh letih neprekinjenega zakonitega prebivanja v Republiki Sloveniji na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje ali potrdila o vloženi prošnji za podaljšanje ali izdajo nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje.

Stranka je imela veljavno dovoljenje za začasno prebivanje zaradi združitve družine z možem. Priložila je različne dokumente: barvna fotografija, overjena fotokopija potnega lista, overjena fotokopija poročnega lista, izjava o preživljanju družinskih članov. Stranka je imela veljavno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji. Upravna enota je po uradni dolžnosti ugotovila, da tujka ni bila zapisana v policijski evidenci. Prav tako zoper njo ni bila vložena pravnomočna obtožnica oziroma ni bila izdana nepravnomočna sodba ter ni bila zapisana v kazenski evidenci.

Pogoji

V skladu s tretjim in četrtim odstavkom 33. člena ZTuj-2 mora prosilec izpolnjevati splošne pogoje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, med katere sodi veljavna potna listina, katere veljavnost je najmanj tri mesece daljša od nameravanega prebivanja tujca v Republiki Sloveniji, ustrezno zdravstveno zavarovanje in zadostna sredstva za preživljanje v času prebivanja v državi oziroma mu mora biti preživljanje zagotovljeno kako drugače. Mesečna sredstva morajo biti najmanj v višini, kolikor znaša osnovni znesek minimalnega dohodka v Republiki Sloveniji.

Za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje lahko tujec izpolnjevanje pogoja zadostnih sredstev za preživljanje dokazuje s sredstvi, ki si jih zagotavlja sam z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanja, z dohodki iz premoženja, z dohodki iz kapitala in iz drugih virov ali s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati, s štipendijo, s prejemki, do katerih je upravičen na podlagi zakona, ki ureja družinske prejemke, in s prejemki, do katerih je upravičen na podlagi zakona, ki ureja uveljavljanje pravic do javnih sredstev, ter s sredstvi na računu, odprtem pri banki ali hranilnici v Republiki Sloveniji ali v tujini.

Tujec, ki želi prebivati v Republiki Sloveniji, mora poleg naštetih pogojev izpolnjevati tudi pogoje, ki so s tem zakonom določeni za izdajo posamezne vrste dovoljenja za prebivanje.

Opravljanje dejavnosti

Stranka je izpolnjevanje pogoja zadostnih sredstev dokazovala s pomočjo moža, ki jo je bil dolžan preživljati. Zato je bil vlogi priložen tudi možev obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

Mož, tujec z dovoljenjem za stalno bivanje v Sloveniji, je v letu 2018 opravljal dejavnost samostojnega podjetnika posameznika. Priglasil je ugotavljanje dobička na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. Zavezanec je opravljal dejavnost od 15. 2. 2018 do 31. 2. 2018.

Iz obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti je razvidno, da so prihodki, ugotovljeni po računovodskih predpisih, in tudi davčno priznani prihodki znašali 27.486,00 evrov. Davčno priznani odhodki v višini 80 % davčno priznanih prihodkov so znašali 21.988,80 evra. Osnova za izračun dohodnine je bila 5497,20 evra, dohodnina pa 1099,44 evra.

Ugotovitve upravne enote

Upravna enota je ugotovila, da je bil strankin mož samostojni podjetnik, zato je po uradni dolžnosti pridobila podatek o poravnanih davčnih obveznostih in potrjen obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2018.

V seznanitvi z ugotovitvami v postopku piše: »Uslužbenka upravne enote je zadostna sredstva izračunala skladno s 3. členom Pravilnika o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje (Pravilnik, Uradni list RS, št. 61/12, 92/14, 2/16 in 44/18). Upoštevala je tudi navodila ministrstva za notranje zadeve, dopis z dne 28. 12. 2016, št. 214-316/2016/4 (1312-11), ki navaja formulo izračuna dobička, ugotovljenega z upoštevanjem normiranih dohodkov na podlagi podatkov, navedenih v davčnem obračunu, tj. dohodek iz dejavnosti (dobiček) = znesek iz postavke 9 (razlika med prihodki in odhodki) – znesek postavke 20 (dohodnina). Uradna oseba je z izračunom ugotovila, da je mesečni dobiček strankinega moža 439,77 evra, kar ne zadostuje za preživljanje celotne družine.«

V vmesnem času se je rodil nov družinski član, zato je družina štela že tri člane. Stranko so spet pozvali k dopolnitvi dodatnih dokazil o zagotovljenih sredstvih za preživljanje.

Zapisali so:

»Tujec, ki je po zakonu države, katere državljan je, dolžan preživljati družinske člane, ki so tujci in ki nameravajo prebivati ali že prebivajo v Republiki Sloveniji, mora zadostna sredstva za preživljanje izkazati tudi za vsakega družinskega člana, ki ga je dolžan preživljati. Zadostna sredstva za preživljanje mesečno ne smejo biti nižja od ravni, določene za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči, skladno z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Zadostna sredstva za preživljanje v vašem primeru znašajo za vse družinske člane (3) 1178,25 evra (3 x 392,75 evra). Razlika med moževimi davčno priznanimi prihodki in odhodki ter dohodnino znaša 439,77 evra mesečno + otroški dodatek 117,28 evra – skupaj 557,05 evra, zato je treba dostaviti dodatna dokazila.«

Postopek se je odvijal spomladi 2019, ko je bila višina denarne socialne pomoči še 392,75 evra. Od 1. 8. 2019 znaša 402,18 evra.

Stranka ni predložila novih dokazil, zato je upravna enota zaključila, da stranka »ne izpolnjuje vseh pogojev za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje v skladu z 52. členom ZTuj-2«.

Pravna podlaga

Stranka se z izračunom zadostnih sredstev ni strinjala. Trdila je, da je »normirani s. p.« in da njen s. p. nima nobenih dejanskih stroškov. Upoštevati bi se ji morali dohodki in ne dobiček. Zato je bilo treba podrobneje preučiti celotno področje.

Zakon o tujcih v več členih uporablja izraz »zadostna sredstva«. Na podlagi zakona je bil izdan tudi Pravilnik o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje. V 3. členu pravilnika je določen način ugotavljanja zadostnih sredstev za tujce, ki v Sloveniji opravljajo dejavnost samostojnega podjetnika.

Šesti odstavek določa:

»Tujec, ki v Republiki Sloveniji opravlja dejavnost samostojnega podjetnika posameznika, in tujec, ki v Republiki Sloveniji samostojno opravlja dejavnost kot poklic in katerega dobiček se ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, izpolnjevanje pogoja zadostnih sredstev za preživljanje dokazuje z dohodki, prejetimi v koledarskem letu pred letom vložitve prošnje za izdajo ali podaljšanje dovoljenja za prebivanje oziroma v koledarskem letu pred letom odločanja pristojnega organa o prošnji za izdajo ali podaljšanje dovoljenja za prebivanje, ugotovljenim na podlagi davčnega obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti, preračunanim na mesec.«

Direktorat za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo je 28. 12. 2016 izdal pojasnilo številka 214-316/2016/4 (1312-11):

»Dokazila o dohodku iz dejavnosti normirancev«. Ob koncu pojasnila je zapisano: »Normiranec, to je tujec, ki v Republiki Sloveniji opravlja dejavnost samostojnega podjetnika posameznika, in tujec, ki v Republiki Sloveniji samostojno opravlja dejavnost kot poklic ter dobiček ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, izpolnjevanje pogoja zadostnih sredstev za preživljanje dokazuje torej z dobičkom, doseženim z opravljanjem dejavnosti v koledarskem letu pred letom vložitve prošnje za izdajo ali podaljšanje dovoljenja za prebivanje oziroma v koledarskem letu pred letom odločanja pristojnega organa o prošnji za izdajo ali podaljšanje dovoljenja za prebivanje, ugotovljenim na podlagi davčnega obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti, preračunanim na mesec.«

V pravilniku je uporabljen izraz dohodek. Še vedno veljavno in v praksi uporabljeno mnenje direktorata za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo pa vsebuje izraz dobiček.

Za lažje razumevanje je treba primerjati šesti odstavek 3. člena s prvim odstavkom 3. člena pravilnika. Prvi odstavek določa:

»Tujec, ki v Republiki Sloveniji opravlja dejavnost samostojnega podjetnika posameznika, in tujec, ki v Republiki Sloveniji samostojno opravlja dejavnost kot poklic ter dobiček ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, izpolnjevanje pogoja zadostnih sredstev za preživljanje dokazuje z dobičkom, doseženim z opravljanjem dejavnosti v koledarskem letu pred letom vložitve prošnje za izdajo ali podaljšanje dovoljenja za prebivanje oziroma v koledarskem letu pred letom odločanja pristojnega organa o prošnji za izdajo ali podaljšanje dovoljenja za prebivanje, ugotovljenim na podlagi davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, preračunanim na mesec. Če iz predloženega davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti ni razvidno, da je bil ta oddan davčnemu organu, tujec predloži dokazilo o oddaji tega obračuna davčnemu organu. Če je tujcu izdana odločba o odmeri dohodnine oziroma informativni izračun dohodnine, tujec izpolnjevanje pogoja zadostnih sredstev za preživljanje dokazuje z dobičkom, doseženim z opravljanjem dejavnosti, ugotovljenim na podlagi te odločbe oziroma informativnega izračuna.«

Odprta vprašanja

Dejstvo je, da je ministrstvo za notranje zadeve izdalo Pravilnik o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje z dvema različnima izrazoma pri določbah o tujcih, ki v Sloveniji opravljajo dejavnost. Kadar se dobiček ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, se izpolnjevanje pogoja zadostnih sredstev za preživljanje dokazuje z dobičkom (prvi odstavek 3. člena). Kadar se dobiček ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, se izpolnjevanje pogoja zadostnih sredstev za preživljanje dokazuje z dohodki (šesti odstavek 3. člena). Enkrat je torej uporabljen izraz dobiček, drugič pa dohodek.

Pojavila so se številna vprašanja: Kakšna je razlika pri ugotavljanju zadostnih sredstev za preživljanje po prvem odstavku in šestem odstavku 3. člena pravilnika? Zakaj se je ministrstvo odločilo za takšno razlikovanje? Ali za takšno razlikovanje obstaja razumen razlog, ki izhaja iz narave stvari? Kateri? Če razlike ni, zakaj sta uporabljena različna izraza in ne ista izraza? Ali se lahko oziroma ali je smiselno, da se pri ugotavljanju zadostnih sredstev upošteva zmanjšanje sredstev v višini »80 % normiranih odhodkov«, ki, ne glede na dejansko stanje, za 80 % zniža razpoložljiva sredstva? Kaj pri opravljanju dejavnosti pomeni prihodek, kaj pomeni dohodek in kaj dobiček?

Pojasnila pristojnih

Pri pravni argumentaciji obstaja pet osnovnih pravnih razlag: jezikovna, logična, zgodovinska, sociološka, namenska. Ministrstvo za notranje zadeve trdi, da sledi logični pravni razlagi pravilnika.

Ministrstvo za notranje zadeve je uvodoma pojasnilo, da so »tako v pojasnilu ministrstva iz leta 2016 kot v veljavnem pravilniku pri ugotavljanju zadostnih sredstev pri normirancih (šesti odstavek 3. člena pravilnika) pri navedbi »izpolnjevanja zadostnih sredstev za preživljanje, ki se dokazujejo z dohodki, prejetimi v koledarskem letu pred letom vložitve prošnje za izdajo ali podaljšanje dovoljenja za prebivanje«, mišljeni dohodki iz dejavnosti normiranca in ne kot vsi prejemki normiranca.«

Za ministrstvo za notranje zadeve gre v obeh primerih za enako določbo: »Tako med prvim in šestim odstavkom 3. člena pravilnika pri upoštevanju dohodka iz dejavnosti na podlagi davčnih podatkov ni bistvenega vsebinskega razlikovanja, razen v tem, da se pri osebah iz prvega odstavka 3. člena ugotavlja davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, pri osebah iz šestega odstavka 3. člena pravilnika pa se ugotavlja davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.«

Nekateri pravniki, ki so zaposleni v drugih ustanovah, so me opozorili na to, da je razlikovanje med izrazoma zgolj posledica različnega načina ugotavljanja dobička. V enem primeru se dobiček ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, v drugem primeru pa na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

Ministrstvo je v nadaljevanju pojasnilo tudi, kako si razlaga izraza dohodek in dobiček:

»Minister za notranje zadeve navedeni pravilnik sprejema v soglasju z ministrom za finance. Pojma dohodek in dobiček v davčni zakonodaji, ki sodi v pristojnost ministrstva za finance, predstavljata sopomenki. Pri tem se dohodek največkrat uporablja, ko se na splošno govori o dohodku, doseženem z opravljanjem dejavnosti, medtem ko se dobiček običajno uporablja pri opredeljevanju davčne osnove od dohodka iz dejavnosti. Davčna terminologija je bila tudi prenesena v pravilnik.«

Potem pa še podrobnejša razlaga, ki negira enakost obeh izrazov in izkristalizira njuno razlikovanje:

»Za dohodek iz dejavnosti se torej šteje dohodek, ki ga fizična oseba dosega z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti. Opravljanje dejavnosti pomeni opravljanje vsake podjetniške, kmetijske ali gozdarske dejavnosti, poklicne dejavnosti ali druge neodvisne samostojne dejavnosti, vključno z izkoriščanjem premoženja in premoženjskih pravic. Davčna osnova od dohodka iz dejavnosti pa je dobiček, ki se ugotovi kot razlika med prihodki in odhodki, doseženimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti, če ni zakonom drugače določeno. Za določanje davčne osnove (dobička) se pripoznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v skladu s statusnimi predpisi gospodarskih subjektov oziroma računovodskimi standardi, razen kjer je z davčnimi predpisi (zakonom, ki ureja dohodnino, in zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb) določeno drugače. Če z zakonom ni določeno drugače, se za ugotavljanje dobička priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida in prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid, na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi.«

Zaključili so tako, kot da gre za sopomenki:

»Dohodek oziroma dobiček fizične osebe, ki opravlja dejavnost, po davčnih predpisih je torej poslovni izid podjetnika, ugotovljen kot razlika med davčno priznanimi prihodki in davčno priznanimi odhodki, kadar je ta pozitivna. Kadar je ta razlika negativna, pa govorimo o negativnem poslovnem izidu oziroma izgubi.«

Pojasnili so tudi, kaj so prihodki:

»Prihodki so povečanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki povečanj sredstev (na primer denarja ali terjatev zaradi prodaje blaga ali storitev) ali zmanjšanj dolgov (na primer zaradi opustitve njihove poravnave)… Prihodki so torej eden izmed elementov (poleg odhodkov) določanja poslovnega izida oziroma izgube, dobička oziroma dohodka fizične osebe, ki opravlja dejavnost.«

S problematiko je bilo seznanjeno tudi ministrstvo za finance, ki je ministrstvu za notranje zadeve pomagalo pri tolmačenju.

Osnovno stališče obeh ministrstev je enako:

»Po našem mnenju pri upoštevanju dohodka iz dejavnosti pri ugotavljanju zadostnih sredstev za preživljanje na podlagi davčnih podatkov ne bi smelo biti vsebinskega razlikovanja glede na način določanja dobička oziroma davčne osnove od dohodka iz dejavnosti, in sicer na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. Vsebinsko se za dohodek iz dejavnosti v obeh primerih šteje dobiček, ki se ugotovi kot razlika med prihodki in odhodki, doseženimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti.«

Razpoložljivi dohodek

Zanimivo pa je stališče ministrstva za finance o presoji zadostnih sredstev:

»Za presojo zadostnih sredstev za preživljanje bi bilo po našem mnenju smiselno upoštevati sredstva oziroma dohodke, s katerimi zavezanec razpolaga, torej razpoložljivi dohodek. Takšno izhodišče je uzakonjeno tudi z zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev pri presoji materialnega položaja upravičenca do javnih sredstev (otroški dodatki, štipendije, …).«

Sledilo je tudi priznanje, da se lahko dejanska višina dohodka tudi razlikuje:

»Dobiček oziroma davčna osnova, ugotovljena z upoštevanjem normiranih odhodkov, ne odraža dejansko doseženega dohodka oziroma dobička posamezne fizične osebe, ki opravlja dejavnost, temveč je bolj ali manj dober približek dejanskega dohodka oziroma dobička. Fizična oseba, ki opravlja dejavnost, z dejanskimi odhodki, nižjimi od normiranih, z uporabo takega poenostavljenega načina določanja dobička oziroma dohodka izkazuje prenizek dohodek, fizična oseba, ki opravlja dejavnost, z dejanskimi odhodki višjimi od normirani, pa previsok dohodek.« Zapisali so, da je s poenostavljenim načinom določanja davčne osnove narejen »odmik od načela obdavčevanja po ekonomski moči«.

Ministrstvo je opravilo celo analizo, s katero potrjujejo »da se zavezanci za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov odločijo predvsem zato, ker je sistem ugoden, predvsem pa lahko ustvarijo največ davčnega prihranka z upoštevanjem normiranih odhodkov, ker je sicer delež odhodkov v prihodkih nižji od povprečja v navedenih dejavnostih«.

Nomotehnika

Jasnost in razumljivost predpisov sta eden od temeljev pravne varnosti in s tem pravne države sploh. In obratno: če predpisi niso dovolj jasni in razumljivi, so s tem resno ogrožena načela, na katerih temelji in deluje pravna država. Ob pomanjkljivi jasnosti in razumljivosti predpisov niti ni mogoče preverjati njihove vsebinske ustreznosti, ker se je iz takih predpisov ne da izluščiti in nedvoumno ugotoviti. Jezikovno izražanje v predpisih ima posebno mesto in pomen v nomotehniki in tudi pri razlagi predpisov. Jezikovna razlaga predpisa oziroma posamezne določbe, kadar je potrebna, je prvo in poglavitno sredstvo razlage: kaj konkretna določba v resnici določa (zapoveduje, prepoveduje, dovoljuje ali sankcionira) (nomotehnične smernice, Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo, 2018).

Če bi bilo v obeh primerih navedeno, da se izpolnjevanje pogoja zadostnih sredstev za preživljanje dokazuje z dobičkom, ne bi bilo nobenih težav.

Pomen izrazov

Očitno je, da ima ministrstvo težave pri pojasnjevanju osnovnih pojmov, kot so dohodek, dobiček, prihodek in prejemek. Iz slovarjev Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU izhajajo naslednje definicije izrazov:

• dohodek: vsota, ki jo kdo v določenem obdobju prejme za svoje delo, od premoženja. Kot sinonim je zapisan prihodek, beseda dobiček ni omenjena.
• dobiček: presežek izkupička nad stroški ali prodajne cene nad nakupno ceno. Kot sinonim je zapisan profit, beseda dohodek ni omenjena.
• prihodek: vsota, ki jo kdo v določenem obdobju prejme za svoje delo, od premoženja. Kot sinonim je zapisan dohodek, beseda dobiček ni omenjena.
• prejemek: vsota denarja, ki ga kdo redno prejema.

V Zakonu o dohodnini (ZDoh-2, Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19 in 28/19) je dobiček omenjen v zvezi s kapitalom (npr. dobiček iz kapitala), pri čemer je težko verjeti, da bi kdo namesto izraza dobiček iz kapitala uporabil dohodek iz kapitala.

Bolj relevantna je omemba dobička v prvem odstavku 45. člena ZDoh-2: »Davčna osnova od dohodka iz dejavnosti je dobiček, ki se ugotovi kot razlika med prihodki in odhodki, doseženimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti, če ni s tem zakonom drugače določeno.« Iz tega besedila je bolj verjetno enačiti dobiček z davčno osnovo kot pa z dohodkom iz dejavnosti.

Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2, Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13, 50/14, 23/15, 82/15, 68/16, 69/17 in 79/18) sicer za dohodke iz dejavnosti ni relevanten, pa vendar vsebuje vsaj definicijo dobička. V drugem odstavku 12. člena je določeno: »Dobiček je presežek prihodkov nad odhodki, ki so določeni s tem zakonom.«

Jaz davčne zakonodaje, ki bi omogočala stališče »dohodek in dobiček predstavljata sopomenki«, ne najdem.

Koliko prihodkov bi zadostovalo?

V prvem odstavku 59. člena ZDoh-2 je določeno: »Pri ugotavljanju davčne osnove zavezanca iz tretjega in četrtega odstavka 48. člena tega zakona se upoštevajo normirani odhodki v višini 80 odstotkov prihodkov, vendar ne več kot 40.000 evrov, ali 80.000 evrov, če je bila v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, pri zavezancu v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev.«

Če bi imel zavezanec za 100.000 evrov prihodkov, bi bili odhodki 80.000 evrov, davčna osnova pa bi znašala 20.000 evrov. Dohodnina bi bila 4000 evrov. Upravna enota bi ugotovila, da znašajo razpoložljiva sredstva 16.000 evrov na leto oziroma 1333,33 evra na mesec. Osnovni znesek minimalnega dohodka je 402,18 evra. Če upoštevamo tri družinske člane v konkretnem primeru, to pomeni 1206,54 evra. V tem primeru bi ugotovili zadostna razpoložljiva sredstva.

Če bi imel zavezanec prihodke v višini 90.000 evrov, bi bila njegova razpoložljiva sredstva za tri družinske člane prenizka za 6,54 evra, saj bi znašala zgolj 1200 evrov.

Zaključek

Po podatkih ministrstva za finance je na podlagi zadnjih razpoložljivih podatkov 4246 davčnih zavezancev rezidentov, ki v Sloveniji opravljajo dejavnost in nimajo slovenskega državljanstva. Od teh je takih, ki ugotavljajo svojo davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, 1774. Ministrstvo za notranje zadeve ima torej opravičljiv razlog, da spremeni pravilnik tako, da bo jasen in nedvoumen.

Predvidevanje je, da nima noben zavezanec, ki ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, dejanskih odhodkov v višini 80 odstotkov svojih prihodkov. Pa tudi, da nima prav veliko normirancev prihodkov v višini 100.000 evrov. Torej so dejansko razpoložljiva sredstva vedno višja od tistih, ki jih določi upravna enota.

Pravilnik o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje v slovenščini, jasno in nedvoumno razlikuje med dvema načinoma dokazovanja izpolnjevanje pogoja zadostnih sredstev za preživljanje. Enkrat je torej uporabljen izraz dobiček, drugič pa dohodek. Med njima je, vsaj po mojem mnenju, velika razlika, ki ključno vpliva na ugotavljanje zadostnih sredstev. Če so zapisali različna izraza, bi morali to razliko upoštevati.