TFL Vsebine / TFLGlasnik

Pogodbe o kreditu v tuji valuti: sodna praksa Vrhovnega sodišča je enotna

O PUBLIKACIJI in AVTORJU

ŠTEVILKA in LETO IZDAJE

Kazalo 36 / 2019

AVTOR

as. Boštjan Koritnik, univ. dipl. prav. in zasl. prof. dr. Lojze Ude, univ. dipl. prav.

Datum

04.12.2019

Rubrika

Članki

Vir

TAX-FIN-LEX

Pravna podlaga

Povezave

Podsistem TAX

Podsistem FIN

Podsistem LEX

Odločbe Višjih sodišč (1) / Odločbe Vrhovnega sodišča (5) / Odločitve Ustavnega sodišča (1) /

Povzetek

Eno temeljnih načel pravne države je načelo enakosti. Pravica do enakosti pred zakonom, ki je opredeljena v določbi 14. člena Ustave Republike Slovenije (URS), in enako varstvo pravic, ki je opredeljeno v določbi 22. člena URS, vsebujeta merilo enakosti.[1] Poenostavljeno povedano to pomeni, da mora pripeljati bistveno enako dejansko stanje oziroma pravno vprašanje do enake odločitve sodišča, bistveno drugačno dejansko stanje oziroma pravno vprašanje pa do različne (drugačne) odločitve sodišča. Še več: »[s]krajno pojmovanje enakosti, brez upoštevanja posebne narave nekega dejanskega in pravnega položaja, lahko privede do neenakosti.«[2]

BESEDILO

V skladu s tem laično domnevanje in/ali pavšalna trditev, da pomeni drugačna odločitev sodišča v na prvi pogled »enakih« zadevah neenotnost sodne prakse, nikakor ni pravilno: v vsakem konkretnem primeru je treba preveriti, ali gre morda za drugačno dejansko stanje oziroma drugo pravno vprašanje, ki ga sodišče obravnava.

Odločbe Vrhovnega sodišča RS (VSRS) v zvezi z veljavnostjo pogodb o kreditu v švicarskih frankih različni deležniki denimo interpretirajo zelo različno. Na eni strani banke trdijo, da je sodna praksa VSRS enotna in usklajena, na drugi strani pa trdijo določeni kreditojemalci, predvsem preko interesnega združenja,[3] prav nasprotno (z medijskimi navedbami, da so odločitve vrhovnih sodnikov »nasprotujoče«[4]). VSRS je denimo v letu 2018 izdalo kar pet tovrstnih odločb,[5] nižja sodišča pa še mnogo več.[6] Ali je torej sodna praksa, kakor izhaja iz (v medijih in strokovni literaturi doslej obravnavanih oziroma izpostavljenih) odločb VSRS glede veljavnosti pogodb o kreditu v švicarskih frankih, (ne)enotna?

Kakor bova avtorja na podlagi analize sodne prakse VSRS pokazala v obsežnem prispevku,[7] se VSRS v svojih odločbah povečini sklicuje na svoja že sprejeta stališča v svojih prej izdanih odločbah oziroma jasno obrazloži, zakaj okoliščine posamezne zadeve narekujejo sprejem drugačne odločitve. VSRS torej sprejema ob upoštevanju že podanega stališča v prej izdanih odločbah VSRS.

VSRS je stališča v zvezi z veljavnostjo pogodb o kreditu v švicarskih frankih skozi odločbe VSRS razvijalo in dopolnjevalo glede na okoliščine posamezne zadeve, ki jo je obravnavalo. Iz odločb VSRS je jasno razvidno, da gre za enaka stališča in enotno sodno prakso VSRS. V že omenjeni analizi[8] bova v ponazoritev in zaradi preglednosti sistematično navajala utrjena stališča VSRS o različnih vprašanjih v zvezi z veljavnostjo pogodb o kreditu v švicarskih frankih. Bistveno pa je, da analiza in primerjava odločitev VSRS v odločbah VSRS v zvezi z veljavnostjo pogodb o kreditu v švicarskih frankih pokaže, da so stališča VSRS glede veljavnosti pogodb o kreditu v švicarskih frankih usklajena in je sodna praksa VSRS enotna, kljub občasnim, a očitno neutemeljenim dvomom.[9]

[1] Sklep Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. I Cp 2248/2009 z dne 11. februarja 2010; Janez Šinkovec: Pravice in svoboščine. ČZ Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 1997, str. 62.

[2] Npr. odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-57/92 z dne 3. novembra 1994, točka B.3; na voljo je na (30. 10. 2019).

[3] Glej denimo Janez Tomažič: Četrta sodba vrhovnega sodišča o frankih v korist posojilojemalca, v: Delo, 23. november 2018, str. 11, na voljo je na (24. 10. 2019); Združenje Frank: Vrhovno sodišče potrdilo: Banka ni dokazala izpolnjene pojasnilne dolžnosti, izjava za javnost, 26. november 2018, na voljo je na (24. 10. 2019); Klemen Košak: Ključno vprašanje, ali so bančni uslužbenci povedali dovolj, v: Dnevnik, 7. december 2018, str. 5, na voljo je na (24. 10. 2018); Slovenska tiskovna agencija (STA): Posojilojemalcem v švicarskih frankih bo pomagal državni svet, 1. marec 2019, na voljo je na (23. 10. 2019); STA: Rešitev za kredite v frankih ali dolga sodna pot, v: Večer, 5. marec 2019, str. 6 (povzemajoč izjavo predsednika Združenja Frank Matjaža Sušnika), na voljo je na (14. 11. 2019); STA: Na posvetu o posojilih v švicarskih frankih kot neprimernih, nepoštenih in celo toksičnih, 4. marec 2019; Srečko Klapš: Usoda »švicarjev« v rokah ustavnih sodnikov, v: Večer, 16. maj 2019, na voljo je na (23. 10. 2019); STA: Združenje Frank in podporniki z novim pozivom k sprejemu zakona o konverziji, 6. september 2019; Klemen Košak: Odbor ustavil zakon o rekonverziji kreditov v švicarskih frankih, v: Dnevnik, 9. oktober 2019, na voljo je na (11. 10. 2019), in oddaja Koda, 4. december 2019, RTV Slovenija, 1. program. Drugače pa na od primera do primera različne okoliščine opozori Simona Toplak: Kako je odločilo vrhovno sodišče, v: Finance, 23. november 2018, str. 8.

[4] Glej Srečko Klapš: Usoda »švicarjev« v rokah ustavnih sodnikov, v: Večer, 16. maj 2019, na voljo je na (23. 10. 2019).

[5] Sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. II Ips 201/2017, z dne 7. maja 2018, sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. II Ips 141/2017, z dne 18. oktobra 2018, sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. II Ips 137/2018, z dne 25. oktobra 2018, sodba in sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. II Ips 195/2018, z dne 25. oktobra 2018, sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. II Ips 197/2018, z dne 20. decembra 2018.

[6] Številčnost odločb sodišč je razvidna iz zadetkov v iskalniku sodne prakse Vrhovnega sodišča Republike Slovenije na .

[7] Boštjan Koritnik, Lojze Ude: Vprašanje enotnosti sodne prakse Vrhovnega sodišča v zvezi s kreditnimi pogodbami v tuji valuti, v: Podjetje in delo, št. 1/2020 (sprejeto v objavo).

[8] Prav tam.

[9] Se pa v vsebinsko presojo posameznih stališč avtorja v tem oziroma že omenjenem daljšem prispevku namenoma nisva spuščala. Za splošno mnenje o problematiki glej denimo B. Koritnik: Krediti v švicarskih frankih: čigave so težave?, v: A. Vlahek, M. Damjan (ur.): Pravo in politika sodobnega varstva potrošnikov, IUS Software (GV Založba), Ljubljana, 2015.