TFL Glasnik - številka 9, leto 2026, 24. 03. 2026
TFL Glasnik je brezplačni e-tednik s strokovnimi članki z davčnega, računovodsko-finančnega in pravnega področja ter intervjuji s priznanimi slovenskimi strokovnjaki in podjetniki.
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
Želite dostop do člankov TFL Glasnika?
Brezplačna registracija
INTERVJU
Zlata Tavčar
Miha Piber: Fursov klepetalni robotek je v dobrega pol leta odgovoril na 800 tisoč vprašanj
Pomembno je, da se znamo prilagoditi predznanju stranke – davčnega zavezanca in proaktivno ugotoviti okoliščine, ki so pomembne za pripravo celovitega in popolnega odgovora – tako v kontaktnem centru kot pri upravljanju klepetalnih robotkov.
TEMA TEDNA
Tina Šnajder
Varstvo zaposlitve izven okvirov slovenske nacionalne ureditve (2.)
V prvem delu članka je bil predstavljen pravni red EU, kot nadnacionalni sistem, ki države članice neposredno zavezuje ali pa jih zavezuje k cilju. V drugem delu članka so predstavljeni pravni viri mednarodnega prava, katerih pogoj za uveljavitev in uporabo je njihova predhodna ratifikacija. V okviru varstva zaposlitve na mednarodni ravni je posebno pozornost treba nameniti konvencijam Mednarodne organizacije dela – MOD (International Labour Organisation – ILO). Namen članka ni poglobljena analiza, temveč oris pravnih virov, na katere se je mogoče sklicevati pri presojanju varstva zaposlitve.
ČLANKI
Lara Dular Javornik
Čustveno kompetenten odvetnik
Odvetniški poklic je znan predvsem po logični in analitični naravnanosti na potrebe in interese posamezne stranke. Zaradi zahtevnosti dela (osredotočenost na (ne)uspeh v postopku, delovna naravnanost je pogosto tekmovalna, delovniki so dolgi, zahteva se stalna dostopnost in naklonjenost interesom strank) je izpostavljenost stresu velika, kar se odraža tudi pri zadovoljstvu z delom in splošnem počutju.
ČLANKI
Nina Kravanja Novak
Revizor informacijskih sistemov – ključni akter pri trajnostnem poročanju
Trajnostno poročanje je postalo ključen element sodobnega korporativnega upravljanja, saj podjetja poleg finančnih informacij razkrivajo tudi vplive svojega poslovanja na okolje, družbo in upravljanje. Z uveljavitvijo evropske direktive CSRD in standardov ESRS so se povečale zahteve po zanesljivem, preverljivem in sledljivem poročanju o trajnostnosti. Ker se večina podatkov, uporabljenih v trajnostnih poročilih, zbira, obdeluje in shranjuje v informacijskih sistemih, je kakovost in integriteta teh podatkov neposredno odvisna od učinkovitosti in varnosti IT-okolja. V tem okviru ima revizor informacijskih sistemov ključno vlogo. Njegovo interdisciplinarno znanje s področja informacijske tehnologije, revizije in upravljanja tveganj omogoča podjetjem, da zagotovijo pravilnost, sledljivost in skladnost trajnostnih podatkov. Revizor informacijskih sistemov sodeluje pri načrtovanju, implementaciji in preverjanju informacijskih rešitev za zbiranje podatkov, ocenjuje notranje kontrole, svetuje pri zagotavljanju transparentnosti podatkovnih tokov ter preverja pravilnost metodologij in izračunov v avtomatiziranih sistemih. Njegova vloga je ključna tako v fazi priprave trajnostnih poročil kot tudi pri njihovi zunanji reviziji, pri kateri je revizorjev veščak. Z vključitvijo revizorja informacijskih sistemov podjetje poveča zaupanje deležnikov v točnost in popolnost razkritij, izboljša upravljanje tveganj in okrepi notranje kontrole. S tem postane revizor informacijskih sistemov nepogrešljiv člen pri vzpostavljanju zanesljivega, preglednega in skladnega sistema trajnostnega poročanja, ki podpira dolgoročno odgovorno in trajnostno poslovanje podjetja.
ČLANKI
Boštjan Koritnik
Večje odstopanje v številu volivcev med volilnimi enotami je kršitev enakosti volilne pravice (Vsaj) 65 občin nima izbire: spremembe so nujne
Ministrstvo za javno upravo (MJU) je ob pripravi sprememb Zakona o lokalnih volitvah v letu 2023 analiziralo spoštovanje načela splošne in enake volilne pravice pri določitvi volilnih enot za volitve članov občinskega sveta. Pregledalo je vse občine, ki volijo občinski svet v več kot eni volilni enoti, na podlagi te analize pa je v 65 občinah, med drugim tudi v Sv. Trojici, ugotovilo, da so odstopanja od temeljne zahteve, ki izhaja iz načela enakosti volilne pravice in izrecne zahteve prvega odstavka 20. člena Zakona o lokalnih volitvah (ZLV) bistvene in lahko pomenijo kršitev tako 20. člena ZLV kot tudi poseg v enakost volilne pravice. Poenostavljeno zapisano: ugotovilo je, da je odstopanje med številom volivcev med volilnimi enotami za več kot 10 odstotkov navzgor ali navzdol, zato je občinam ministrstvo zapovedalo, da bodo morale bodisi spremeniti meje volilnih enot bodisi število volilnih enot ali pa število članov občinskega sveta. Rok za to je bil določen na pomlad 2025, sicer je MJU opozorilo, da bo presojo ustavnosti omenjenih odlokov prepustilo Ustavnemu sodišču. V lokalnih okoljih, kjer se vedno bije oster boj res za prav vsakega posameznega volivca, je kakršnakoli sprememba narejena s tresočo roko, predvsem pa so volivci spremembam po naravi stvari manj naklonjeni; hitrim pa sploh. V občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah je razporeditev tako volivcev kot tudi prebivalcev med naselji taka, da se zdi edino smiselno vseh sedem volilnih enot združiti v eno.