Nalaganje dokumenta...

Zakon o vodah (ZV)

Naslednik

OBJAVLJENO V: Uradni list SRS 38-1689/1981, stran 2308 DATUM OBJAVE: 25.12.1981

VELJAVNOST: od 2.1.1982 do 9.8.2002 / UPORABA: od 2.1.1982 do 9.8.2002

SRS 38-1689/1981

Verzija 17 / 17

Čistopis se uporablja od 10.8.2002 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 17.2.2026: NEAKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 17.2.2026 je:

ČISTOPIS
NEAKTUALEN

UPORABA ČISTOPISA
OD 10.8.2002

DO nadaljnjega

Prikaži čistopis, ki se uporablja na dan

Vplivi
Čistopisi

rev

- 1
- 1
- 1
- 2
- 2
- 2
- 3
- 3
- 3
- 4
- 4
- 4
- 5
- 5
- 5
- 6
- 6
- 6
- 7
- 7
- 7
- 8
- 8
- 8
- 9
- 9
- 9
- 10
- 10
- 10
- 11
- 11
- 11
- 12
- 12
- 12
- 13
- 13
- 13
- 14
- 14
- 14
- 15
- 15
- 15
- 16
- 16
- 16
- 17
- 17
- 17

fwd

1689. Zakon o vodah

Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije

U K A Z
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah

Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 16. decembra 1981 in na seji Zbora občin dne 16. decembra 1981 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 16. decembra 1981.

Št. 0100-166/81

Ljubljana, dne 16. decembra 1981.

Predsednik
Viktor Avbelj l. r.

Z A K O N
o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah

Zakon o vodah (Uradni list SRS, št. 16-136/74) se spremeni in dopolni tako, da se njegovo integralno besedilo glasi:

ZAKON O VODAH

I. SPLOŠNE DOLOČBE

2. člen

(1)

Voda, vodotoki, jezera, izviri, obalno morje in morska obala ter vodna in priobalna zemljišča so dobrine splošnega pomena pod posebnim družbenim varstvom in jih je dovoljeno rabiti ali izkoriščati le na način, ki ga določa ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi.

(2)

Naravni vodotoki, naravna jezera, naravni izviri, obalno morje, javni vodnjaki in vodna zemljišča so dobrine v splošni rabi in družbena lastnina. Ta določba se ne nanaša na vodna zemljišča presihajočih jezer.

(3)

Preskrba s pitno vodo ima prednost pred uporabo in izkoriščanjem vode za druge potrebe.

3. člen

(1)

Vodni režim se ohranja in ureja tako, da se upošteva njegova celovitost v povodju.

(2)

Delovni ljudje in občani so pri rabi in izkoriščanju voda ter pri izvrševanju drugih posegov, ki vplivajo na vodo, upravičeni in dolžni, da:

ohranjajo in urejajo vodni režim tako, da se čimbolj zavaruje človekovo okolje in omogoča uspešen družbeni napredek;

preprečujejo škodljivo delovanje voda in erozije s smotrno rabo voda in gospodarjenjem na vodnih, priobalnih in eroziji podvrženih zemljiščih, z graditvijo in vzdrževanjem vodnogospodarskih objektov in naprav ter z drugimi ukrepi;

varujejo vodne količine z načrtnim povečevanjem gozdnih in zelenih površin, s primerno obdelavo zemljišč, smotrno prostorsko ureditvijo ter z drugimi ukrepi, s katerimi se zboljšuje razporeditev voda v času in prostoru;

zagotavljajo boljšo kakovost vode z organizirano gradnjo zadrževalnikov, s povečanjem pretokov v vodotokih, s spreminjanjem tehnoloških postopkov v proizvodnji, z gradnjo čistilnih naprav za odpadne vode in z drugimi ukrepi, ki preprečujejo onesnaženje vode.

4. člen

Na področju vodnega gospodarstva se štejejo za dejavnosti posebnega družbenega pomena:

urejanje vodnega režima, da se zagotovi obramba pred poplavami in erozijo, varstvo vodnih količin in zalog ter varstvo kakovosti vode;

spremljanje stanja vodnega režima;

usmerjanje gradnje vodnogospodarskih objektov in naprav;

usmerjanje regulacije in drugih ureditev vodotokov in naravnih zbiralnikov vode;

vzdrževanje naravnih vodotokov in drugih naravnih zbiralnikov vode ter vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi;

zbiranje in obdelava za vodno gospodarstvo pomembnih podatkov;

urejanje medrepubliških in meddržavnih vodnogospodarskih zadev.

7. člen

Za uresničevanje svojih potreb in interesov na področju vodnega gospodarstva zagotavljajo delavci, delovni ljudje in občani sredstva v skladu s tem in drugimi zakoni.

10. člen

(1)

Da se zagotovi smotrno gospodarjenje z vodami ob upoštevanju celovitosti vodnega režima v porečjih, se v SR Sloveniji določijo naslednja vodna območja:

vodno območje Mure;

vodno območje Drave;

vodno območje Save;

vodno območje Soče;

vodno območje obalnega morja s pritoki.

(2)

Meje vodnih območij določi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.

III. ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV ZA VODNO GOSPODARSTVO

29. člen

(1)

S povračili se zagotavljajo sredstva za programe vodnogospodarskih storitev oziroma programe dejavnosti, ki jih po obsegu in vrednosti skupno določijo uporabniki in izvajalci v območni vodni skupnosti.

(2)

Povračila za izvajanje programov vodnogospodarskih storitev in dejavnosti plačujejo temeljne organizacije združenega dela s področja gospodarstva in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo samostojno obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost.

(3)

Komunalne organizacije oziroma krajevne skupnosti plačujejo povračilo za vodo, ki jo oddajajo iz javnih vodovodnih naprav gospodinjstvom in tistim organizacijam združenega dela in drugim organizacijam, ki se ne ukvarjajo z gospodarsko ali komunalno gospodarsko dejavnostjo.

(4)

Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena ne plačujejo povračila za vodo kmetje in kmetijske organizacije, če se voda uporablja za organizirano namakanje kmetijskih zemljišč in komunalne organizacije ter krajevne skupnosti za zalivanje javnih zelenih površin, čiščenje javnih površin, gašenje požarov in transport odpadnih voda ter za vzdrževanje in izkoriščanje hidrotehničnih objektov.

33. člen

(1)

Odškodnino za odvzeti pesek, mivko in prod iz strug, brežin in priobalnih zemljišč plačajo organizacije združenega dela, občani, civilne pravne osebe in drugi koristniki.

(2)

Odškodnino za enoto odvzetega materiala iz prejšnjega odstavka določi skupščina območne vodne skupnosti.

(3)

Odškodnino za odvzeti pesek, mivko in prod iz strug, brežin in priobalnih zemljišč ne plačujejo vodnogospodarske organizacije združenega dela, če odvzeti material uporabljajo za vzdrževanje naravnih vodotokov, jezer, izvirov, morske obale ter vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi.

(4)

Odškodnina po tem členu se plačuje območni vodni skupnosti, uporablja pa se za namene, določene v samoupravnem sporazumu o temeljih plana območne vodne skupnosti.

34. člen

(1)

Odškodnino zaradi nenadnega onesnaženja vode plača povzročitelj neposredno vodnogospodarski organizaciji združenega dela ali drugi organizaciji, ki je pooblaščena za izvajanje nujnih ukrepov za omejevanje posledic takega onesnaženja.

(2)

Odškodnina iz prejšnjega odstavka se določi v višini stroškov, potrebnih za nujne ukrepe omejevanja posledic nenadnega onesnaženja vode.

(3)

S plačilom odškodnine po določbah tega člena povzročitelj ni prost odgovornosti za škodo, ki jo povzroči izven obsega nujnih ukrepov za omejevanje posledic nenadnega onesnaženja vode, ali, ki jo povzroči komu drugemu.

IV. VODNOGOSPODARSKE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA

35. člen

(1)

Dejavnosti iz 4. člena tega zakona opravljajo vodnogospodarske organizacije za urejanje voda in vodnogospodarske organizacije za urejanje hudournikov.

(2)

Vodnogospodarske organizacije iz prejšnjega odstavka vzdržujejo naravne vodotoke, jezera in izvire, obalno morje in vodna zemljišča ter vodnogospodarske objekte in naprave v splošni rabi, spremljajo stanje vodnega režima in zagotavljajo varstvo vodnega režima, opravljajo naloge investitorja pri rekonstrukcijah vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi, izvajajo nadzorne naloge pri gradnji vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi, usmerjajo graditev vodnogospodarskih objektov in naprav ter regulacijo vodotokov, zagotavljajo enotno tekočo evidenco in sistem informiranja uporabnikov o stanju vodnega režima, zagotavljajo sočasno izvajanje nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in opravljajo druge zadeve, ki jih določa zakon.

(3)

Vzdrževanje naravnih vodotokov, jezer in izvirov, obalnega morja, javnih vodnjakov, vodnih zemljišč ter vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi obsega zlasti:

čiščenje obrežij, strug vodotokov, jezer in morja;

utrjevanje brežin, nasipov in erozijskih površin;

popravila spodjed v naravnih in umetnih strugah, jezerih in morju;

popravila obrežnih zavarovanj, pragov in nasipov;

odstranjevanje naplavin.

VI. VODNOGOSPODARSKA SOGLASJA IN DOVOLJENJA

45. člen

(1)

Za vsako spremembo vodnega režima, ki lahko nastane z rabo in izkoriščanjem vode, z izpuščanjem onesnažene vode oziroma snovi, ki onesnažuje vodo, z gradnjo in rekonstrukcijo vodnogospodarskih in drugih objektov in naprav ter z drugimi posegi v naravni ali umetni vodotok in vodna zemljišča, s katerimi se spreminja količina, kakovost, prostorska ali časovna razporeditev voda oziroma se spreminjajo razmere na vodnih in priobalnih zemljiščih, so potrebna vodnogospodarska soglasja in vodnogospodarska dovoljenja, če ni s tem zakonom določeno drugače.

(2)

Vodnogospodarska soglasja in dovoljenja se izdajajo v skladu z vodnogospodarsko osnovo in plani vodnega gospodarstva.

(3)

Vodnogospodarsko soglasje in vodnogospodarsko dovoljenje za posege, ki utegnejo vplivati na spremembo vodnega režima na medrepubliških oziroma meddržavnih vodotokih se izda po poprejšnjem soglasju pristojnega organa oziroma pooblaščene organizacije prizadete republike oziroma v skladu z mednarodno pogodbo s poprejšnjim soglasjem zveznega komiteja, pristojnega za kmetijstvo in Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo.

46. člen

(1)

Vodnogospodarsko soglasje oziroma vodnogospodarsko dovoljenje ni potrebno za rabo in izkoriščanje vode v naravnih vodotokih in naravnih zbiralnikih za pitje, kopanje, pranje, napajanje živine, za zalivanje vrtov, za rekreacijo in za druge osebne potrebe, če s tem ni ogrožen vodni režim ali ni omejena oziroma onemogočena raba ali izkoriščanje vode drugim, ki so dobili vodnogospodarsko soglasje in vodnogospodarsko dovoljenje, ter za zajemanje atmosferskih voda, ki se iztekajo na zemljišče uporabnika.

(2)

Vodnogospodarsko soglasje ni potrebno za gradnjo posameznih objektov in naprav po sprejetih izvedbenih prostorskih aktih in za manjše spremembe vodnega režima, če se z njimi ne povzroča škoda drugim.

A. Vodnogospodarsko soglasje

47. člen

(1)

Gradnja ali rekonstrukcija vodnogospodarskih objektov ali naprav ter gradnja ali rekonstrukcija drugih objektov ali naprav, ki lahko vplivajo na spremembo v naravnem ali v umetno vzpostavljenem vodnem režimu, se ne sme začeti predno ni dano vodnogospodarsko soglasje, če je treba tako soglasje pridobiti po določbah tega zakona.

(2)

Zahtevi za vodnogospodarsko soglasje za objekt ali napravo mora investitor priložiti predpisano tehnično dokumentacijo.

48. člen

(1)

Vodnogospodarsko soglasje izda občinski upravni organ, pristojen za vodno gospodarstvo, ko pridobi mnenje pristojne vodne skupnosti.

(2)

Za vodno gospodarstvo pristojen republiški upravni organ izda vodnogospodarsko soglasje:

za gradnjo vodnogospodarskih objektov in naprav na kraških vodah ter na medrepubliških in meddržavnih vodotokih;

za gradnjo akumulacij nad 100.000 m3 vode;

za vodosilne naprave z jakostjo nad 10 MW;

za odvzem in transport talne in izvirne vode izdatnosti nad 20 l/sek, za odvzem in transport vode iz vodotokov v količini 50 l/sek oziroma za več kot 10 odstotkov minimalnega pretoka;

za gradnjo in rekonstrukcijo industrijskih in drugih objektov oziroma za tehnološke postopke pri katerih znaša onesnaženje nad 5.000 populacijskih ekvivalentov (PE) ter za radioaktivne odpadne vode;

za primarno kanalizacijo naselij z več kot 5000 prebivalci;

za gradnjo prometnih terminalov na površini nad 5000 m2 in za gradnjo letališč I. in II. reda;

za gradnjo primarnih naftovodov, produktovodov in plinovodov;

za gradnjo in rekonstrukcijo železniških prog, magistralnih in regionalnih cest.

(3)

Za vodno gospodarstvo pristojen republiški upravni organ izda vodnogospodarsko soglasje, ko pridobi mnenje zveze vodnih skupnosti.

(4)

Vodnogospodarsko soglasje neha veljati, če se v dveh letih od dneva, ko je postalo pravnomočno, ne prične graditi objekt ali naprava, za katero je bilo izdano, ali če ni bil vložen zahtevek za gradbeno dovoljenje.

B. Vodnogospodarsko dovoljenje

49. člen

(1)

Za rabo voda in izpuščanje odplak, odpadkov ter drugih snovi, ki utegnejo onesnažiti vode ali vplivati na spremembo vodnega režima, je potrebno vodnogospodarsko dovoljenje, s katerim se predpišejo pogoji za rabo voda.

(2)

Vodnogospodarsko dovoljenje izda upravni organ, ki je pristojen za vodnogospodarsko soglasje.

(3)

Zahtevi za vodnogospodarsko dovoljenje mora investitor priložiti izvedbeno tehnično dokumentacijo.

(4)

Vodnogospodarsko dovoljenje se lahko izda za določen ali nedoločen čas.

50. člen

(1)

Vodnogospodarsko dovoljenje neha veljati: