Zakon o gospodarskih javnih službah (ZGJS)

1350. Zakon o gospodarskih javnih službah

Na. podlagi prvega odstavka 107. in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

UKAZ
o razglasitvi Zakona o gospodarskih javnih službah

Razglašam Zakon o gospodarskih javnih službah, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 2. junija 1993.

Št. 0100-80/93

Ljubljana, dne 10. junija 1993.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N
O GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽBAH

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(gospodarske javne službe)

(1)

Ta zakon določa način in oblike izvajanja gospodarskih javnih služb.

(2)

Z gospodarskimi javnimi službami se zagotavljajo materialne javne dobrine (v nadaljnjem besedilu: javne dobrine) kot proizvodi in storitve, katerih trajno in nemoteno proizvajanje v javnem interesu zagotavlja Republika Slovenija (v nadaljnjem besedilu: republika) oziroma občina ali druga lokalna skupnost (v nadaljnjem besedilu: lokalna skupnost) zaradi zadovoljevanja javnih potreb, kadar in kolikor jih ni mogoče zagotavljati na trgu.

2. člen

(zagotavljanje javnih dobrin)

(1)

Gospodarske javne službe se določijo z zakoni s področja energetike, prometa in zvez, komunalnega in vodnega gospodarstva in gospodarjenja z drugimi vrstami naravnega bogastva, varstva okolja ter z zakoni, ki urejajo druga področja gospodarske infrastrukture.

(2)

Pri zagotavljanju javnih dobrin je pridobivanje dobička podrejeno zadovoljevanju javnih potreb.

3. člen

(vrste gospodarskih javnih služb)

(1)

Gospodarske javne službe so republiške ali lokalne in so lahko obvezne ali izbirne. Obvezna gospodarska javna služba se določi z zakonom.

(2)

Način opravljanja republiške gospodarske javne službe predpiše Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada) z uredbo, lokalna skupnost pa z odlokom tako, da je zagotovljeno njihovo izvajanje v okviru funkcionalno in prostorsko zaokroženih oskrbovalnih sistemov.

(3)

Tehnični, oskrbovalni, stroškovni, organizacijski in drugi standardi ter normativi za opravljanje gospodarskih javnih služb se urejajo s predpisi pristojnih ministrov.

4. člen

(uporaba zakona v drugih primerih)

Na podlagi pooblastila iz zakona lahko Vlada z uredbo, lokalna skupnost pa z odlokom predpiše, da se poleg proizvodov in storitev iz drugega odstavka 1. člena tega zakona zagotavljajo še drugi proizvodi in storitve na način in v oblikah, ki jih ta zakon določa za gospodarske javne službe, kadar:

-

so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti,

-

so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij države oziroma lokalne skupnosti,

-

republika ali lokalna skupnost prevzame subsidiarno sanacijsko odgovornost.

5. člen

(uporaba javnih dobrin)

(1)

Javne dobrine so pod enakimi z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti določenimi pogoji dostopne vsakomur.

(2)

Uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z obveznimi gospodarskimi javnimi službami, je obvezna, če zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis za posamezne primere ne določa drugače.

(3)

Uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z izbirnimi gospodarskimi javnimi službami, ni obvezna, če zakon ali odlok lokalne skupnosti za posamezne primere ne določa drugače.

6. člen

(oblike zagotavljanja javnih služb)

(1)

Republika oziroma lokalna skupnost zagotavlja gospodarske javne službe skladno s 7. členom tega zakona v naslednjih oblikah:

-

v režijskem obratu, kadar bi bilo zaradi majhnega obsega ali značilnosti službe neekonomično ali neracionalno ustanoviti javno podjetje ali podeliti koncesijo,

-

v javnem gospodarskem zavodu, kadar gre za opravljanje ene ali več gospodarskih javnih služb, ki jih zaradi njihove narave ni mogoče opravljati kot profitne oziroma če to ni njihov cilj,

-

v javnem podjetju, kadar gre za opravljanje ene ali več gospodarskih javnih služb večjega obsega ali kadar to narekuje narava monopolne dejavnosti, ki je določena kot gospodarska javna služba, gre pa za dejavnost, ki jo je mogoče opravljati kot profitno,

-

z dajanjem koncesij,

-

(prenehala veljati).

(2)

Gospodarski javni zavodi in javna podjetja morajo izdelati program za obvladovanje kakovosti poslovanja, ki ga sprejme ustanovitelj.

(3)

Koncesionar ali oseba zasebnega prava, ki posluje z javnim kapitalskim vložkom v zadevah izvajanja gospodarske javne službe, posluje v skladu z načinom, predpisanim za opravljanje javne službe.

7. člen

(način opravljanja)

S predpisom iz drugega odstavka 3. člena tega zakona se za posamezno gospodarsko javno službo določi:

-

organizacijska in prostorska zasnova njihovega opravljanja po vrstah in številu izvajalcev (v režijskem obratu, javnem gospodarskem zavodu, javnem podjetju, na podlagi koncesije ali javnih kapitalskih vložkov),

-

vrsta in obseg javnih dobrin ter njihova prostorska razporeditev,

-

pogoji za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,

-

pravice in obveznosti uporabnikov,

-

viri financiranja gospodarskih javnih služb in način njihovega oblikovanja,

-

vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje gospodarske javne službe, ki so lastnina republike ali lokalne skupnosti ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa,

-

drugi elementi pomembni za opravljanje in razvoj gospodarske javne službe.

8. člen

(financiranje)

(1)

Gospodarske javne službe se financirajo s ceno javnih dobrin, iz proračunskih sredstev in iz drugih virov, določenih z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti.

(2)

Republika zagotavlja sredstva iz proračuna za financiranje republiških gospodarskih javnih služb, lokalna skupnost pa za financiranje izbirnih lokalnih javnih služb. Proračunsko financiranje obveznih lokalnih gospodarskih služb se razmeji med republiko in lokalno skupnostjo na način, ki ga določa zakon.

9. člen

(raba objektov in naprav)

(1)

Objekti in naprave, namenjeni za izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb, ki so določeni kot javno dobro, se lahko uporabljajo samo na način in pod pogoji, določenimi z zakonom.

(2)

Lokalna skupnost lahko predpiše pogoje in način javne, posebne in podrejene rabe objektov in naprav, namenjenih za izvrševanje lokalnih gospodarskih javnih služb.

(3)

Z uporabo objektov in naprav, namenjenih za izvajanje gospodarskih javnih služb, ali s pogoji za njihovo rabo se ne sme omejevati osnovni namen objekta ali naprave, razen če to zahteva ohranitev njegove substance.

10. člen

(subsidiarna uporaba zakona)

Določbe tega zakona se uporabljajo, če s posebnim zakonom posamezna vprašanja niso drugače urejena.

II. STROKOVNOTEHNIČNE IN RAZVOJNE NALOGE

11. člen

(način izvajanja)

Strokovnotehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju gospodarskih javnih služb opravljajo direkcije, ki se ustanovijo po zakonu, ki ureja upravo, ali neposredno ministrstva oziroma ustrezne službe ali organi lokalnih skupnosti.

12. člen

(vrste nalog)

(1)

Strokovnotehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju gospodarskih javnih služb so naloge, ki se nanašajo zlasti na:

-

razvoj, načrtovanje in pospeševanje gospodarskih javnih služb,

-

investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje gospodarskih javnih služb,

-

postopke ustanavljanja in organiziranja javnih podjetij, javnih gospodarskih zavodov in režijskih obratov,

-

postopke podeljevanja koncesij in izbire koncesionarjev,

-

strokovni nadzor nad izvajalci gospodarskih javnih služb,

-

financiranje gospodarskih javnih služb,

-

določanje pogojev in dajanje soglasij k dovoljenjem za posege v prostor in okolje, če ti zadevajo infrastrukturne objekte in naprave gospodarskih javnih služb, če ni to kot javno pooblastilo preneseno na izvajalce gospodarskih javnih služb,

-

dajanje predpisanih dovoljenj za priključitev na infrastrukturne objekte in naprave gospodarskih javnih služb, če ni to kot javno pooblastilo preneseno na izvajalce gospodarskih javnih služb.

(2)

Naloge iz prve in druge alinee prejšnjega odstavka se lahko poveri za to usposobljeni organizaciji ali podjetju.

13. člen

(prenos v izvajanje)

(1)

Kadar to narekujejo razlogi racionalnosti in ekonomičnosti, lahko Vlada ustanovi javni holding za področje posamezne ali večih gospodarskih javnih služb.

(2)

V primeru iz prejšnjega odstavka se lahko prenese v izvajanje holdingu posamezne strokovnotehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki se nanašajo zlasti na:

-

financiranje in investiranje na področju gospodarskih javnih služb,

-

ustanaviteljstvo javnih podjetij in javnih gospodarskih zavodov, izjemoma pa tudi drugih državnih podjetij,

-

upravljanje podjetij in zavodov, povezanih v holding ter usklajevanje njihovih razvojnih programov,

-

razvojne projekte ter strokovno in poslovno povezovanje izvajalcev gospodarskih javnih služb.

(3)

Holding pridobiva sredstva iz:

-

sredstev, ki se prenesejo nanj na podlagi lastninskega preoblikovanja in privatizacije,

-

sredstev, ki jih ustvari s prodajo vrednostnih papirjev,

-

sredstev, ki se ustvarijo z dobičkom javnih gospodarskih zavodov, z udeležbo v dobičku javnih podjetij, z drugimi sredstvi vlaganja kapitala in s plačili za koncesije za gospodarske javne službe,

-

sredstev dotacij, donacij in posojil domačih in tujih oseb, tujih držav in mednarodnih finančnih ustanov,

-

sredstev, ustvarjenih z lastnim poslovanjem,

-

sredstev proračuna in drugih sredstev za financiranje gospodarskih javnih služb.

(4)

Holding lahko ustanovi tudi lokalna skupnost, kadar gre za lokalne gospodarske javne službe.

III. VARSTVO UPORABNIKOV JAVNIH DOBRIN

14. člen

(ustanovitev teles)

(1)

Republika in lokalne skupnosti ustanovijo telesa za varstvo uporabnikov javnih dobrin, sestavljena iz njihovih predstavnikov.

(2)

Telesa iz prejšnjega odstavka se ustanovijo za posamezno ali za več gospodarskih javnih služb.

15. člen

(način dela)

(1)

Telesa iz prejšnjega člena dajejo pripombe in predloge v zvezi z izvajanjem gospodarskih javnih služb pristojnim organom republike in lokalnih skupnosti, ki so jih dolžni o svojih stališčih in ukrepih obvestiti.

(2)

Sestavo, delovno področje ter podrobnejše pristojnosti in pravice telesa iz prejšnjega odstavka določi akt o njegovi ustanovitvi, s katerim se določi tudi organ, ki opravlja zanj administrativno strokovna opravila.

16. člen

(dolžnost sklenitve pogodbe)

V primeru kršitve dolžnosti sklenitve pogodbe s strani izvajalca gospodarske javne službe, lahko uporabnik od pristojnega organa republike ali lokalne skupnosti zahteva izdajo odločbe, s katero naj ta odloči o njegovi pravici, za katero meni, da je kršena, in naloži izvajalcu ustrezno ravnanje.

IV. IZVAJANJE GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB

1. Režijski obrat

17. člen

(status)

(1)

Režijski obrat se organizira kot nesamostojen ali kot samostojen režijski obrat po predpisih, ki urejajo upravo oziroma službe lokalnih skupnosti.

(2)

Režijski obrat ni pravna oseba.

2. Javni gospodarski zavod

18. člen

(ustanovitev)

(1)

Vlada ali lokalna skupnost ustanovita javni gospodarski zavod za opravljanje ene ali večih gospodarskih dejavnosti, kadar se v celoti izvajajo kot neprofitne, njihovo izvajanje pa zahteva samostojno organizacijo izven uprave ali lokalnih služb.

(2)

Soustanovitelji javnega gospodarskega zavoda so lahko tudi druge pravne in fizične osebe, vendar njihovi ustanoviteljski deleži skupaj ne smejo presegati 49%.

19. člen

(status)

(1)

Javni gospodarski zavod je pravna oseba, če ni z aktom o ustanovitvi določeno drugače.

(2)

Če javni gospodarski zavod ni pravna oseba, izvršuje pooblastila v pravnem prometu, ki jih ima na podlagi akta o ustanovitvi, v imenu in za račun ustanovitelja.

20. člen

(akt o ustanovitvi)

(1)

Javni gospodarski zavod se ustanovi z aktom o ustanovitvi, s katerim se določijo zlasti:

-

ime in sedež ustanovitelja,

-

firma in sedež zavoda,

-

pravice, obveznosti in odgovornosti zavoda v pravnem prometu,

-

dejavnost zavoda,

-

sredstva za ustanovitev in začetek dela zavoda in način njihove zagotovitve,

-

viri, način in pogoji financiranja dela zavoda,

-

pravice in obveznosti ustanovitelja do opravljanja dejavnosti in upravljanja zavoda ter odgovornosti za njegove obveznosti,

-

organ, ki zastopa ustanovitelja v razmerju do zavoda,

-

rok za sprejetje statuta in imenovanje upravnega odbora ter oseba, ki bo opravljala zadeve začasnega poslovodenja ter njena pooblastila,

-

organizacijske enote zavoda in njihova pooblastila v pravnem prometu,

-

razmerja zavoda oziroma njegovih delov do uporabnikov,

-

druge medsebojne pravice in obveznosti ustanovitelja in zavoda.

(2)

Akt o ustanovitvi vsebuje tudi naloge, ki jih skladno s sedmo in osmo alineo prvega odstavka 12. člena tega zakona izvaja javni gospodarski zavod kot javno pooblastilo.

(3)

Če ustanovi javni gospodarski zavod več lokalnih skupnosti, se z aktom o ustanovitvi uredijo tudi njihove medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti.

(4)

Če so soustanovitelji javnega gospodarskega zavoda tudi osebe zasebnega prava, se medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti vseh ustanoviteljev uredijo s pogodbo.

21. člen

(pravice ustanovitelja)

Ustanovitelj javnega gospodarskega zavoda:

-

določi posebne pogoje za izvajanje dejavnosti ter zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,

-

daje soglasje k statutu zavoda in njegovim statusnim spremembam,

-

daje soglasje k notranji organizaciji zavoda ter številu in vrsti delovnih mest,

-

daje soglasje k programom dela zavoda,

-

daje soglasje k najemanju posojil, ki niso predvidena ali presegajo določen znesek,

-

odloča o cenah oziroma tarifah za uporabo javnih dobrin,

-

daje soglasje k izbiri podizvajalcev in pogodbam z njimi,

Zakon o gospodarskih javnih službah (ZGJS)

Časovnica