Zakon o vodah (ZV) | Tax-Fin-Lex

1689. Zakon o vodah

Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije

U K A Z
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah

Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 16. decembra 1981 in na seji Zbora občin dne 16. decembra 1981 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 16. decembra 1981.

Št. 0100-166/81

Ljubljana, dne 16. decembra 1981.

Predsednik
Viktor Avbelj l. r.

Z A K O N
o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah

Zakon o vodah (Uradni list SRS, št. 16-136/74) se spremeni in dopolni tako, da se njegovo integralno besedilo glasi:

ZAKON O VODAH

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(1)

Ta zakon ureja medsebojna razmerja delavcev, delovnih ljudi in občanov pri izkoriščanju in rabi površinskih, podzemnih in talnih voda, vodnih in priobalnih zemljišč, pri gradnji vodnogospodarskih objektov in naprav ter drugih posegih v vodni režim.

(2)

Ta zakon ureja tudi temeljna načela za ustanovitev samoupravnih interesnih skupnosti na področju vodnega gospodarstva ter načela za njihovo organizacijo.

(3)

Določbe tega zakona se nanašajo tudi na medrepubliške in meddržavne vode, na vodo obalnega morja, morsko obalo ter na zdravilne, termalne in mineralne vode, če ni v zveznem zakonu ali v drugem predpisu določeno drugače.

2. člen

(1)

Voda, vodotoki, jezera, izviri, obalno morje in morska obala ter vodna in priobalna zemljišča so dobrine splošnega pomena pod posebnim družbenim varstvom in jih je dovoljeno rabiti ali izkoriščati le na način, ki ga določa ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi.

(2)

Naravni vodotoki, naravna jezera, naravni izviri, obalno morje, javni vodnjaki in vodna zemljišča so dobrine v splošni rabi in družbena lastnina. Ta določba se ne nanaša na vodna zemljišča presihajočih jezer.

(3)

Preskrba s pitno vodo ima prednost pred uporabo in izkoriščanjem vode za druge potrebe.

3. člen

(1)

Vodni režim se ohranja in ureja tako, da se upošteva njegova celovitost v povodju.

(2)

Delovni ljudje in občani so pri rabi in izkoriščanju voda ter pri izvrševanju drugih posegov, ki vplivajo na vodo, upravičeni in dolžni, da:

-

ohranjajo in urejajo vodni režim tako, da se čimbolj zavaruje človekovo okolje in omogoča uspešen družbeni napredek;

-

preprečujejo škodljivo delovanje voda in erozije s smotrno rabo voda in gospodarjenjem na vodnih, priobalnih in eroziji podvrženih zemljiščih, z graditvijo in vzdrževanjem vodnogospodarskih objektov in naprav ter z drugimi ukrepi;

-

varujejo vodne količine z načrtnim povečevanjem gozdnih in zelenih površin, s primerno obdelavo zemljišč, smotrno prostorsko ureditvijo ter z drugimi ukrepi, s katerimi se zboljšuje razporeditev voda v času in prostoru;

-

zagotavljajo boljšo kakovost vode z organizirano gradnjo zadrževalnikov, s povečanjem pretokov v vodotokih, s spreminjanjem tehnoloških postopkov v proizvodnji, z gradnjo čistilnih naprav za odpadne vode in z drugimi ukrepi, ki preprečujejo onesnaženje vode.

4. člen

Na področju vodnega gospodarstva se štejejo za dejavnosti posebnega družbenega pomena:

-

urejanje vodnega režima, da se zagotovi obramba pred poplavami in erozijo, varstvo vodnih količin in zalog ter varstvo kakovosti vode;

-

spremljanje stanja vodnega režima;

-

usmerjanje gradnje vodnogospodarskih objektov in naprav;

-

usmerjanje regulacije in drugih ureditev vodotokov in naravnih zbiralnikov vode;

-

vzdrževanje naravnih vodotokov in drugih naravnih zbiralnikov vode ter vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi;

-

zbiranje in obdelava za vodno gospodarstvo pomembnih podatkov;

-

urejanje medrepubliških in meddržavnih vodnogospodarskih zadev.

5. člen

(1)

Za organizirano, trajno in redno zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb po vodi in storitvah v zvezi z vodo se delovni ljudje in občani neposredno in po organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih združujejo z delavci v organizacijah združenega dela, ki opravljajo vodnogospodarske storitve, v samoupravne interesne skupnosti za vode (v nadaljnjem besedilu: vodne skupnosti).

(2)

Vodne skupnosti se ustanavljajo s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi.

6. člen

Vodnogospodarske storitve opravljajo delavci v organizacijah združenega dela, ki se organizirajo tudi v skladu s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: vodnogospodarske organizacije).

7. člen

Za uresničevanje svojih potreb in interesov na področju vodnega gospodarstva zagotavljajo delavci, delovni ljudje in občani sredstva v skladu s tem in drugimi zakoni.

8. člen

Vodnogospodarski objekti in naprave v splošni rabi so osnovno sredstvo vodnogospodarske organizacije in so izven pravnega prometa.

9. člen

(1)

Postopek za uveljavljanje in varstvo pravic in interesov uporabnikov in izvajalcev vodnogospodarskih storitev se uredi s statutom ali z drugim samoupravnim splošnim aktom vodne skupnosti.

(2)

Za reševanje sporov iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov, ki nastanejo v vodnih skupnostih ali med vodnimi skupnostmi, se ustanovi posebno sodišče združenega dela.

(3)

Vodne skupnosti lahko ustanovijo sodišče združenega dela tudi z drugimi zainteresiranimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi s področja materialne proizvodnje.

(4)

Z aktom o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela skupščine vodnih skupnosti same oziroma skupaj z drugimi zainteresiranimi samoupravnimi skupnostmi podrobneje uredijo pristojnosti, sestavo, sedež in organizacijo posebnega sodišča združenega dela.

10. člen

(1)

Da se zagotovi smotrno gospodarjenje z vodami ob upoštevanju celovitosti vodnega režima v porečjih, se v SR Sloveniji določijo naslednja vodna območja:

-

vodno območje Mure;

-

vodno območje Drave;

-

vodno območje Save;

-

vodno območje Soče;

-

vodno območje obalnega morja s pritoki.

(2)

Meje vodnih območij določi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.

II. VODNE SKUPNOSTI

1. Ustanavljanje vodnih skupnosti

11. člen

(1)

Vodne skupnosti ustanovijo kot uporabniki - delavci temeljne ali druge organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, občani v krajevni skupnosti ter občani, organizirani v ribiških organizacijah, skupaj z izvajalci - delavci združenega dela vodnogospodarskih organizacij.

(2)

Vodna skupnost se praviloma ustanovi za eno vodno območje kot območna vodna skupnost, lahko pa tudi za del vodnega območja, če se tako sporazumejo ustanovitelji iz prejšnjega odstavka.

(3)

Za območje SR Slovenije ustanovijo območne vodne skupnosti Zvezo vodnih skupnosti Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zveza vodnih skupnosti).

12. člen

(1)

Samoupravni sporazum o ustanovitvi območne vodne skupnosti sklepajo delovni ljudje in občani iz prvega odstavka prejšnjega člena.

(2)

S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi območne vodne skupnosti se opredelijo zlasti naslednja vprašanja:

-

namen in cilj njene ustanovitve in svobodne menjave dela v okviru ali po tej skupnosti;

-

vsebina, način in postopek sporazumevanja o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih;

-

osnove družbenoekonomskih odnosov v skupnosti;

-

pravice in odgovornosti organov skupnosti;

-

druge zadeve in vprašanja, ki so skupnega pomena za njene člane.

(3)

K samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi območne vodne skupnosti dajejo soglasje občinske skupščine občin z območja, na katerem se ustanavlja taka skupnost.

13. člen

(1)

Zvezo vodnih skupnosti ustanovijo območne vodne skupnosti s samoupravnim sporazumom.

(2)

S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi zveze vodnih skupnosti se urejajo:

-

namen in cilj njene ustanovitve;

-

naloge, ki jih območne vodne skupnosti poverijo zvezi vodnih skupnosti in združevanje sredstev za izvršitev teh nalog;

-

vsebina, način in postopek usklajevanja o zadevah in vprašanjih skupnega pomena za območne vodne skupnosti;

-

pravice in odgovornosti njenih organov;

-

druga vprašanja in zadeve, ki so skupnega pomena za območne vodne skupnosti.

(3)

K samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi zveze vodnih skupnosti daje soglasje Skupščina SR Slovenije.

14. člen

(1)

Območne vodne skupnosti in zveza vodnih skupnosti so pravne osebe in nosilke pravic in obveznosti, ki jih določa zakon, samoupravni sporazum oziroma statut.

(2)

Območno vodno skupnost in zvezo vodnih skupnosti upravlja skupščina.

(3)

Zveza vodnih skupnosti in Zveza kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije ustanovita skupni organ za izvajanje programov urejanja kmetijskih zemljišč s sredstvi namenskega dela odškodnine, zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov po zakonu o kmetijskih zemljiščih.

15. člen

(1)

Skupščina območne vodne skupnosti ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.

(2)

Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delegacije uporabnikov, ki so člani skupnosti, delegate v zbor izvajalcev pa delegirajo delegacije izvajalcev, ki so člani skupnosti.

(3)

Število delegatskih mest v zborih skupščine območne vodne skupnosti ter število in način delegiranja delegatov, ki jih delegirajo uporabniki in izvajalci, se določi s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi območne vodne skupnosti v skladu z zakonom.

16. člen

(1)

Delegati v skupščini območne vodne skupnosti enakopravno in sporazumno sprejemajo plan območne vodne skupnosti; oblikujejo politiko na področju vodnogospodarskih dejavnosti; se sporazumevajo o programih storitev oziroma programih dejavnosti in o pogojih za opravljanje vodnogospodarskih storitev in dejavnosti; o povračilih; o samoupravnem nadzoru in o drugih vprašanjih uresničevanja svobodne menjave dela; ter drugih medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki jih določa zakon, samoupravni sporazum o ustanovitvi območne vodne skupnosti in njen statut.

(2)

Delegati v skupščini območne vodne skupnosti odločajo v obeh zborih enakopravno o sprejemu statuta skupnosti, plana skupnosti in o ukrepih za njegovo uresničitev, o usklajevanju elementov za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana, o sprejemu drugih samoupravnih splošnih aktov in o drugih zadevah, določenih s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi območne vodne skupnosti.

(3)

Delegati v skupščini območne vodne skupnosti odločajo na skupni seji obeh zborov o volitvah članov organov skupščine, o imenovanju in razrešitvi vodje delovne skupnosti, o soglasju po določbah četrtega odstavka 25. člena tega zakona in o vprašanjih, ki se nanašajo na oblikovanje skupnih delovnih teles obeh zborov.

(4)

S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi območne vodne skupnosti se določijo zadeve, o katerih odloča posamezni zbor samostojno in zadeve, o katerih odločajo delegati v skupščini po predhodnem izjavljanju delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.

17. člen

(1)

Skupščino zveze vodnih skupnosti sestavljata dva zbora. Delegate delegirajo skupščine območnih vodnih skupnosti iz obeh zborov območne vodne skupnosti.

(2)

Število delegatov in način izvolitve obeh zborov skupščine se določi s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi ali s statutom zveze vodnih skupnosti.

18. člen

(1)

Odločitve o zadevah, o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji obeh zborov in o zadevah, o katerih odloča posamezni zbor samostojno, so sprejete, če jih je sprejela večina vseh delegatov vsakega zbora.

(2)

Odločitve o zadevah, o katerih odločata oba zbora enakopravno, so sprejete, če so bile sprejete z večino glasov vseh delegatov v vsakem zboru in v enakem besedilu v obeh zborih.

(3)

Če ni doseženo soglasje med zboroma, se izvede usklajevalni postopek, ki je določen s statutom vodne skupnosti.

19. člen

Če tudi v usklajevalnem postopku ni doseženo soglasje in bi bilo zaradi tega ogroženo opravljanje vodnogospodarskih storitev in dejavnosti, lahko skupščine ustreznih družbenopolitičnih skupnosti začasno uredijo to vprašanje.

2. Naloge vodnih skupnosti

20. člen

(1)

Uporabniki vode ter delavci vodnogospodarskih organizacij, združeni v območnih vodnih skupnostih:

-

sprejemajo planske akte, s katerimi določajo in na podlagi katerih izvajajo v skladu z družbenimi plani družbenopolitičnih skupnosti vodnogospodarsko politiko na svojem območju;

-

skrbijo za varnost pred škodljivim delovanjem voda, sprejemajo ukrepe za obrambo pred poplavami, za vzdrževanje, rekonstrukcijo in gradnjo vodnogospodarskih objektov in naprav, ki so v splošni rabi ter za vzdrževanje naravnih vodotokov. Spodbujajo in usmerjajo gradnjo vodnogospodarskih objektov in naprav v posebni rabi in podvzemajo druge potrebne ukrepe;

-

skrbijo za ohranitev vodnih količin in zalog na svojem območju, dajejo spodbudo in sodelujejo pri gradnji zbiralnikov in drugih objektov, ki omogočajo trajnejše zadrževanje voda in bogatenje podtalnice, sodelujejo pri odkrivanju novih vodnih virov in gradnji javnih in drugih vodnooskrbovanih naprav;

-

skrbijo za varstvo kakovosti voda in vodnih zalog, podvzemajo ukrepe, ki prispevajo k izboljšanju čistoče voda, ter dajejo spodbude in sodelujejo pri gradnji objektov in naprav, ki varujejo vodo pred onesnaževanjem oziroma jo čistijo;

-

zagotavljajo sredstva za urejanje vodnega režima;

-

sodelujejo pri pripravi občinskih predpisov s področja vodnega gospodarstva ter z organi in organizacijami v občini pri vseh vodnogospodarskih vprašanjih;

-

opravljajo druge zadeve v zvezi z urejanjem vodnega režima na svojem območju, skladno s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti ter z drugimi predpisi.

21. člen

(1)

Območne vodne skupnosti sodelujejo med seboj, usklajujejo nameravane ukrepe in posege v vodni režim, zlasti v primerih iz drugega odstavka 23. člena tega zakona, usklajujejo pa tudi interese z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki so udeležene pri urejanju vodnega režima.

(2)

Z namenom, da območne vodne skupnosti zagotovijo medsebojno usklajevanje in usklajevanje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, sklepajo samoupravne sporazume o usklajevanju planov.

22. člen

(1)

V zvezi vodnih skupnosti združeni uporabniki vode in delavci vodnogospodarskih organizacij urejajo zadeve, ki jih nanjo prenesejo območne vodne skupnosti.

(2)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka prenesejo območne vodne skupnosti na zvezo vodnih skupnosti tele za republiko pomembne zadeve:

-

usmerjanje in usklajevanje vodnogospodarske politike v SR Sloveniji skladno z družbenim planom SR Slovenije glede varstva pred škodljivim delovanjem voda, varstva vodnih količin, varstva kakovosti voda ter drugih vodnogospodarskih vprašanj;

-

spremljanje in analiziranje razvoja vodnega gospodarstva na območju SR Slovenije in seznanjanje Skupščine SR Slovenije o problematiki vodnega gospodarstva;

-

skrb za znanstveno in študijsko raziskovalno dejavnost, ki je potrebna za smotrno urejanje vodnega režima in za vzgojo kadrov;

-

sodelovanje pri pripravi republiških predpisov s področja vodnega gospodarstva ter sodelovanje z organi in organizacijami v republiki v vseh vodnogospodarskih vprašanjih;

-

naloge v zvezi s skladnejšim regionalnim razvojem in hitrejšim razvojem manj razvitih, zlasti obmejnih območij v SR Sloveniji, z odpravo večjih škod po poplavah na vodotokih in drugih zbiralnikih vode ter na vodnogospodarskih objektih in napravah v splošni rabi in v zvezi s pomembnejšimi vodnogospodarskimi posegi, ki so določeni v družbenem planu SR Slovenije;

-

urejanje zadev, ki imajo medrepubliški in meddržavni pomen.

23. člen

(1)

Območne vodne skupnosti urejajo medsebojna razmerja na podlagi značilnosti vodnega režima v mejnem oziroma iztočnem prerezu vodotoka, ugotovljenih v vodnogospodarski osnovi.

(2)

Za vsak nameravani ukrep ali poseg v vodni režim, ki pomeni bistveno spreminjanje vodnega režima v mejnem ali iztočnem prerezu, ali zaradi katerega je ogrožena preskrba s pitno vodo, ali je dana nevarnost poplav, si mora vodna skupnost pridobiti mnenje druge prizadete vodne skupnosti.

24. člen

(1)

Za opravljanje nadzora nad uveljavljanjem pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev, delovnih ljudi in občanov, združenih v vodni skupnosti, nad uresničevanjem sprejetih samoupravnih odločitev, uporabo sredstev, delovanjem organov skupnosti in njihovih strokovnih služb in nad izvajanjem sprejete politike se pri vodnih skupnostih oblikujejo organi samoupravne delavske kontrole.

(2)

S statutom vodne skupnosti se uredijo pravice, dolžnosti in odgovornosti organa samoupravne delavske kontrole in njegovih članov.

25. člen

(1)

Za opravljanje administrativno-strokovnih, pomožnih in tem podobnih del lahko območna vodna skupnost in zveza vodnih skupnosti oblikuje delovno skupnost, ali si zagotovi opravljanje teh del z dogovorom z drugo samoupravno interesno skupnostjo, organizacijo ali upravnim organom tako, da se zagotovi čimbolj smotrno opravljanje teh nalog.

(2)

Medsebojna razmerja svobodne menjave dela in ustvarjanja dohodka, kakor tudi druga medsebojna razmerja pri uresničevanju skupnih ciljev in interesov delavcev, ki opravljajo za vodno skupnost dela iz prejšnjega odstavka, se uredijo s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med vodno skupnostjo in delovno skupnostjo.

(3)

Če vodna skupnost in zveza vodnih skupnosti za opravljanje del iz prvega odstavka tega člena oblikuje delovno skupnost, imenuje in razrešuje vodjo te delovne skupnosti skupščina potem, ko je dobila mnenje organa upravljanja delovne skupnosti.

(4)

K določbam statuta, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih se delovna skupnost oblikuje, programu njenega dela ter k razvidu del in nalog je potrebno poprejšnje soglasje skupščine vodne skupnosti, ki je tako delovno skupnost oblikovala.

III. ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV ZA VODNO GOSPODARSTVO

26. člen

(1)

Sredstva za vodno gospodarstvo zagotavljajo delavci, delovni ljudje in občani v skladu s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov območnih vodnih skupnosti.

(2)

V samoupravnih sporazumih o temeljih planov območnih vodnih skupnosti se opredelijo tudi kriteriji, način in obseg združevanja sredstev za tiste naloge, ki jih območne vodne skupnosti poverijo zvezi vodnih skupnosti oziroma so nanjo prenešene po določbah drugega odstavka 22. člena tega zakona.

27. člen

Sredstva se zagotavljajo:

1.

s samoupravnim združevanjem sredstev samoupravnih organizacij in skupnosti, ki opravljajo gospodarsko dejavnost;

2.

s povračili za izvajanje programov vodnogospodarskih storitev in dejavnosti;

3.

z odškodninami za odvzeti pesek, mivko in prod iz strug brežin in priobalnih zemljišč;

4.

z odškodninami zaradi nenadnega onesnaženja vode z nevarnimi ali škodljivimi snovmi;

5.

z namenskim delom odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov;

6.

z drugimi sredstvi na podlagi zakona.

28. člen

(1)

S samoupravnim združevanjem sredstev samoupravnih organizacij in skupnosti se zagotavljajo sredstva za gradnjo in rekonstrukcijo tistih vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi ter druge posege, ki zagotavljajo večje količine in boljšo kakovost vode ter urejanje režima visokih voda.

(2)

Uporabniki in izvajalci urejajo odnose in razmerja pri združevanju sredstev, razporejanju teh sredstev po namenu uporabe, skupne kriterije za uporabo, pravice in obveznosti ter odgovornosti, ki pri tem nastajajo, s samoupravnim sporazumom o temeljih plana območne vodne skupnosti.

29. člen

(1)

S povračili se zagotavljajo sredstva za programe vodnogospodarskih storitev oziroma programe dejavnosti, ki jih po obsegu in vrednosti skupno določijo uporabniki in izvajalci v območni vodni skupnosti.

(2)

Povračila za izvajanje programov vodnogospodarskih storitev in dejavnosti plačujejo temeljne organizacije združenega dela s področja gospodarstva in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo samostojno obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost.

(3)

Komunalne organizacije oziroma krajevne skupnosti plačujejo povračilo za vodo, ki jo oddajajo iz javnih vodovodnih naprav gospodinjstvom in tistim organizacijam združenega dela in drugim organizacijam, ki se ne ukvarjajo z gospodarsko ali komunalno gospodarsko dejavnostjo.

(4)

Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena ne plačujejo povračila za vodo kmetje in kmetijske organizacije, če se voda uporablja za organizirano namakanje kmetijskih zemljišč in komunalne organizacije ter krajevne skupnosti za zalivanje javnih zelenih površin, čiščenje javnih površin, gašenje požarov in transport odpadnih voda ter za vzdrževanje in izkoriščanje hidrotehničnih objektov.

30. člen

(1)

Pri dogovarjanju o povračilih upoštevajo udeleženci zlasti naslednje elemente:

-

materialne stroške;

-

sredstva amortizacije vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi ter sredstva amortizacije delovnih sredstev izvajalcev v skladu z zakonom;