Zakon o železniškem prometu (ZZelP)

4349. Zakon o železniškem prometu (ZZelP)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi zakona o železniškem prometu (ZZelP)

Razglašam zakon o železniškem prometu (ZZelP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 2. novembra 1999.

Št. 001-22-159/99

Ljubljana, dne 10. novembra 1999.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N
O ŽELEZNIŠKEM PROMETU (ZZelP)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen zakona)

(1)

Ta zakon določa pogoje za izvajanje prevoznih storitev v železniškem prometu, storitve, ki so na področju železniškega prometa javne dobrine, ki jih zagotavlja Republika Slovenija (v nadaljnjem besedilu: država) z obvezno gospodarsko javno službo, javno železniško infrastrukturo, njen status in pogoje za dostop nanjo, način uresničevanja pravice do stavke na področju železniškega prometa, ustanovitev, naloge in pristojnosti regulatornega organa, ustanovitev, naloge ter pristojnosti Javne agencije za železniški promet (v nadaljnjem besedilu: agencija).

(2)

Ta zakon se ne uporablja za:

-

proge, ki so funkcionalno ločene od preostalega železniškega omrežja in so predvidene samo za opravljanje lokalnega, mestnega ali primestnega potniškega prometa;

-

zasebno železniško infrastrukturo, ki jo uporablja izključno njen lastnik za lastne prevoze blaga;

-

prevoznike, ki izvajajo dejavnost samo na omrežjih iz prve in druge alinee tega odstavka.

(3)

Ta zakon prenaša v slovenski pravni red določbe Direktive 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja (UL L št. 343 z dne 14. 12. 2012, str. 32), zadnjič spremenjene z Direktivo (EU) 2016/2370 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o spremembi Direktive 2012/34/EU glede odprtja trga notranjih storitev železniškega potniškega prometa in upravljanja železniške infrastrukture (UL L št. 352 z dne 23. 12. 2016, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2012/34/EU).

2. člen

(pomen izrazov)

(1)

V tem zakonu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

1.

»bistvene funkcije upravljanja javne železniške infrastrukture« pomenijo odločanje glede dodeljevanja vlakovnih poti, vključno z opredelitvijo ter oceno razpoložljivosti in dodeljevanja posameznih vlakovnih poti, ter odločanje glede zaračunavanja, določanja in pobiranja uporabnine za uporabo javne železniške infrastrukture;

2.

»čezmejni sporazum« pomeni vsako mednarodno pogodbo, sklenjeno med dvema ali več državami članicami Evropske unije ali med državami članicami Evropske unije in tretjimi državami; njegov namen je olajšati opravljanje storitev čezmejnega železniškega prometa;

3.

»dostop na javno železniško infrastrukturo« je pravica do njene uporabe pod določenimi pogoji;

4.

»investicija v javno železniško infrastrukturo« je nadgradnja obstoječe ali graditev nove javne železniške infrastrukture;

5.

»javno-zasebno partnerstvo« pomeni zavezujoč dogovor med javnimi organi in enim ali več pravnimi subjekti, ki niso upravljavec, na podlagi katerega subjekt deloma ali v celoti zgradi oziroma financira železniško infrastrukturo oziroma pridobi pravico za opravljanje funkcij upravljavca za vnaprej določeno obdobje;

6.

»licenca« pomeni dovoljenje, ki ga licenčni organ izda prevozniku in s katerim se prizna njegova sposobnost, da kot prevoznik v železniškem prometu opravlja storitve železniškega prevoza; ta sposobnost je lahko omejena na opravljanje posebnih vrst storitev;

7.

»licenčni organ« je organ, pristojen za izdajanje licenc iz prejšnje točke;

8.

»mednarodni tovorni promet« je prevozna storitev, pri kateri vlak prečka najmanj eno mejo države članice Evropske unije; vlak je lahko sklenjen oziroma razdeljen in različni deli imajo lahko različne odhodne in namembne postaje, pod pogojem, da vsi vagoni prečkajo najmanj eno mejo;

9.

»mestni ali primestni promet« pomeni prevozne storitve, katerih glavni namen je zadovoljevanje prevoznih potreb mestnega središča ali urbane aglomeracije, vključno s čezmejno aglomeracijo, in prevoznih potreb med takim središčem ali urbano aglomeracijo in okoliškimi območji;

10.

»nadgradnja« javne železniške infrastrukture pomeni večja dela za spremembo obstoječe infrastrukture, ki izboljšajo njeno splošno delovanje;

11.

»nadomestna vlakovna pot« pomeni drugo vlakovno pot med istima izhodno in končno postajo, kadar sta vlakovni poti zamenljivi za namene tovornega ali potniškega prometa, ki ga opravlja prevoznik v železniškem prometu;

12.

»objekt, ki se uporablja za obratovanje, vzdrževanje oziroma obnavljanje javne železniške infrastrukture« pomeni stavbo, namenjeno upravljanju železniškega prometa, stavbo, ki se uporablja za neposredno opravljanje gospodarske javne službe vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja obstoječe javne železniške infrastrukture, ranžirno postajo s pripadajočimi napravami, postajno zgradbo oziroma poslopje, postajo in postajališče oziroma drug objekt ali napravo, ki ju uporablja upravljavec za izvajanje železniških storitev;

13.

»objekt za izvajanje železniških storitev« pomeni napravo, vključno z zemljiščem, stavbo in opremo, ki je bila v celoti ali deloma posebej prilagojena za zagotavljanje ene ali več storitev iz točk 2 do 4 Priloge II Direktive 2012/34/EU;

14.

»obnavljanje javne železniške infrastrukture« pomeni večja dela za obnovo obstoječe infrastrukture, ki ne spremenijo celotnega delovanja podsistema;

15.

»obratovanje javne železniške infrastrukture« pomeni dodeljevanje vlakovnih poti, upravljanje prometa in zaračunavanje uporabnine za uporabo železniške infrastrukture;

16.

»okvirna pogodba« je pogodba, ki določa pravice in obveznosti prosilca in upravljavca v zvezi z infrastrukturnimi zmogljivostmi, ki se bodo dodeljevale, in uporabnino, ki se bo zaračunavala v obdobju, ki je daljše od obdobja veljavnosti voznega reda omrežja;

17.

»prevozne storitve« v železniškem prometu so prevoz potnikov ali blaga v notranjem in mednarodnem železniškem prometu;

18.

»prevoznik v železniškem prometu (v nadaljnjem besedilu: prevoznik)« je pravna ali fizična oseba, ki samostojno opravlja gospodarsko dejavnost, katere glavna dejavnost je izvajanje prevoznih storitev prevozov blaga oziroma potnikov v železniškem prometu in ima za zagotavljanje teh storitev licenco; pri tem mora ta prevoznik zagotoviti vleko vlakov; lahko je to tudi pravna ali fizična oseba, ki samostojno opravlja gospodarsko dejavnost, ki zagotavlja le vleko vlakov;

19.

»prevoznik Evropske unije« je prevoznik, ki ima licenco, izdano v državi članici Evropske unije;

20.

»program omrežja« pomeni podrobno obrazložitev splošnih pravil, rokov, postopkov in meril v zvezi z zaračunavanjem uporabnine in dodeljevanjem infrastrukturnih zmogljivosti; vsebuje tudi dodatne informacije, potrebne za vložitev prošenj za dodelitev infrastrukturnih zmogljivosti, kot so na primer informacije o infrastrukturnih zmogljivostih javne železniške infrastrukture ter možnih dodatnih in pomožnih storitvah;

21.

»prosilec« je prevoznik, mednarodno združenje prevoznikov v železniškem prometu ali druga pravna ali fizična oseba, ki zaradi javnega (država, lokalna skupnost, izvajalec gospodarske javne službe) ali komercialnega (prevozniki tovora, špediterji in prevozniki v kombiniranem prometu) interesa potrebuje vlakovno pot;

22.

»razvoj javne železniške infrastrukture« je načrtovanje železniškega omrežja, finančno načrtovanje in načrtovanje naložb ter gradnja in nadgradnja javne železniške infrastrukture;

23.

»regulatorni organ« je organ, ki skrbi za enakopravno obravnavo vseh deležnikov na trgu storitev v železniškem prometu in svobodno konkurenco med ponudniki storitev v železniškem prometu in je pristojen za reševanje pritožb zoper odločitve in ravnanje upravljavca, prevoznikov ali upravljavcev objektov za izvajanje železniških storitev ter opravlja druge naloge, ki jih določa ta zakon ali drug predpis;

24.

»storitev mednarodnega potniškega prometa« je storitev potniškega prometa, pri kateri vlak prečka najmanj eno mejo države članice Evropske unije, pri čemer je glavni namen storitve prevoz potnikov med postajami, ki so v različnih državah članicah; vlak je lahko sklenjen oziroma razdeljen in različni deli imajo lahko različne odhodne in namembne postaje pod pogojem, da vsi vagoni prečkajo najmanj eno mejo;

25.

»tranzit Republike Slovenije« pomeni prečkanje ozemlja Republike Slovenije brez natovarjanja ali raztovarjanja blaga oziroma brez vstopanja ali izstopanja potnikov na ozemlju Republike Slovenije;

26.

»tranzit Unije« pomeni prečkanje ozemlja Evropske unije brez natovarjanja ali raztovarjanja blaga in brez vstopanja ali izstopanja potnikov na ozemlju Evropske unije;

27.

»upravljavec javne železniške infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: upravljavec)« je pravna oseba, ki je odgovorna za obratovanje, vzdrževanje in obnavljanje javne železniške infrastrukture ter sodelovanje pri njenem razvoju;

28.

»upravljavec objekta za izvajanje železniških storitev« pomeni vsako pravno ali fizično osebo, ki opravlja gospodarsko dejavnost, odgovorno za upravljanje enega ali več objektov za izvajanje železniških storitev, ali zadolženo, da zagotavlja prevoznikom v železniškem prometu eno ali več storitev iz točk od 2 do 4 Priloge II Direktive 2012/34/ES;

29.

»infrastrukturna zmogljivost« pomeni možnost načrtovanja zahtevanih vlakovnih poti za del javne železniške infrastrukture za določeno obdobje;

30.

»vlakovna pot« je infrastrukturna zmogljivost, potrebna za vožnjo vlaka med dvema krajema ob določenem času;

31.

»vlakovna pot za določen namen (ad hoc vlakovna pot)« je vlakovna pot iz prejšnje točke, ki se dodeli za posamezne vožnje vlaka glede na proste zmogljivosti infrastrukture;

32.

»varnostni organ« je organ, pristojen za naloge v zvezi z varnostjo v železniškem prometu v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja varnost železniškega prometa;

33.

»vertikalno integrirano podjetje« je pravni subjekt, v katerem upravljavca nadzoruje pravni subjekt, ki obenem nadzoruje tudi enega ali več prevoznikov, ki opravljajo storitve železniškega prometa v omrežju upravljavca;

34.

»vozni red« je tehnološki načrt prevoznika za določeno voznoredno obdobje, ki je izdelan na podlagi voznega reda omrežja;

35.

»vozni red omrežja« je akt upravljavca, ki določa vse načrtovane vožnje vlakov in železniškega voznega parka na javni železniški infrastrukturi v obdobju, za katerega velja;

36.

»vzdrževanje javne železniške infrastrukture« so dela za vzdrževanje stanja in zmogljivosti obstoječe infrastrukture.

(2)

Drugi izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja varnost železniškega prometa.

I.a TEMELJNA NAČELA

2.a člen

(načelo enakopravnosti)

Prevoznik in upravljavec morata storitve, ki jih ponujata, zagotavljati vsakomur pod enakimi, vnaprej določenimi in objavljenimi pogoji.

2.b člen

(načelo stalnosti)

Javne dobrine, ki jih s svojimi storitvami zagotavljata prevoznik in upravljavec, morata zagotavljati tako, da je zagotovljena stalnost storitev, kar pomeni, da jih tisti, ki jih ponujajo, zagotavljajo brez prekinitev, redno in točno ter so skladno z vnaprej določenim programom vedno na razpolago.

2.c člen

(zagotavljanje sredstev za storitve v železniškem prometu)

(1)

Storitve, ki se zagotavljajo v javnem interesu in jih ne plačujejo uporabniki v njihovi polni vrednosti, zagotavlja država ali lokalna skupnost s sredstvi iz proračuna in iz drugih virov.

(2)

Druge storitve zaračunavajo izvajalci uporabnikom skladno z načeli ekonomskega poslovanja.

2.d člen

(načelo prilagodljivosti)

Zagotavljanje javnih dobrin, ki jih s svojimi storitvami zagotavljata prevoznik in upravljavec, se mora prilagajati razvoju in potrebam uporabnikov ter preneha, če ni več potrebe za njihovo zagotavljanje, oziroma če se ugotovi, da jih je moč zagotoviti na drug način.

I.b NEODVISNOST UPRAVLJANJA

2.e člen

(Neodvisnost prevoznikov v železniškem prometu in upravljavcev infrastrukture)

(1)

Prevozniki, ki so neposredno ali posredno v lasti ali pod nadzorom Republike Slovenije, so neodvisni glede upravljanja, vodenja in notranjega nadzora na področju upravnih, ekonomskih in računovodskih zadev. Ti prevozniki skladno z zakonodajo neodvisno razpolagajo zlasti s svojim premoženjem, proračunom in računovodstvom, ki so ločeni od premoženja, proračuna in računovodstva države.

(2)

Upravljavec je odgovoren za svoje lastno upravljanje in vodenje ter notranji nadzor. Upravljavec opravlja naloge, ki jih ima po tem zakonu, zakonu, ki ureja varnost železniškega prometa, in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njuni podlagi, samostojno in neodvisno od kateregakoli drugega pravnega subjekta.

2.f člen

(Upravljanje prevoznikov v skladu s poslovnimi načeli)

(1)

Prevozniki delujejo v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

(2)

Prevozniki samostojno predvsem:

-

določijo svojo notranjo organiziranost;

-

nadzorujejo dobavo in trženje storitev ter določajo njihovo ceno;

-

sprejemajo odločitve v zvezi z osebjem, premoženjem in nabavo;

-

širijo svoj tržni delež, razvijajo nove tehnologije in nove storitve ter sprejemajo inovativne tehnike upravljanja;

-

vzpostavijo nove dejavnosti na področjih, povezanih s poslovanjem v železniškem prometu.

(3)

Družbeniki prevoznikov v javni lasti ali pod javnim nadzorom lahko v aktih družbe določijo, da se za večje poslovne odločitve zahteva njihovo soglasje ali soglasje organa nadzora družbe.

II. PREVOZNE STORITVE V ŽELEZNIŠKEM PROMETU

3. člen

(javni prevoz in prevoz za lastne potrebe)

(1)

Prevozne storitve v železniškem prometu opravlja prevoznik kot javni prevoz. Javni prevoz je prevoz potnikov ali blaga, ki je pod enakimi pogoji dostopen vsakomur in ki ga prevoznik opravlja na podlagi sklenjene pogodbe o prevozu.

(2)

Prevoz za lastne potrebe je prevoz oseb ali blaga v železniškem prometu, ki ga prevoznik opravlja za potrebe svoje dejavnosti.

(3)

Prevozne storitve v železniškem prometu se izvajajo po tržnih pogojih, kolikor ta zakon ne določa drugače.

4. člen

(državna nadomestila)

(1)

Prevozniku, ki opravlja:

-

železniški prevoz potnikov v mednarodnem prometu,

-

železniški prevoz blaga in

-

kombinirani prevoz,

lahko država zaradi uresničevanja posebnih interesov nadomešča del sredstev za naložbe, za raziskave in del stroškov prevozov, s katerimi se mu zagotavlja enakopraven ekonomski položaj s prevozniki blaga in potnikov v drugih vrstah prometa, oziroma zagotavlja povračilo stroškov, ki jih ima zaradi tega, ker opravlja prevoz, ki ga ne bi opravljal, če bi ga opravljal le zaradi svojega ekonomskega interesa.

(2)

Za nadomestilo lahko zaprosi prevoznik, ki je registriran v Republiki Sloveniji in ki z obrazloženo zahtevo lahko izkaže, da je skladno s prvim odstavkom tega člena upravičen do nadomestila. Zahtevi mora priložiti dokazila o razliki med realizirano prodajno ceno in stroški prevoza ter ceno, ki jo dosegajo drugi prevozniki, oziroma dokazilo o ekonomski upravičenosti naložbe ali smotrnosti raziskave.

(3)

Pri presoji upravičenosti zahteve prevoznika za nadomestilo stroškov se upoštevajo naslednji kriteriji:

-

javni interes;

-

možnost dostopa do drugih oblik prevoza, če gre za prevoz potnikov ali blaga;

-

razliko med prihodkom na osnovi tarife in stroški prevoznika;

-

razliko med prihodki, ki jih prevoznik lahko doseže na trgu in dejanskimi stroški prevoza;

-

usmerjenost raziskovalnega dela v dolgoročno zasnovo razvoja slovenskega železniškega prometa s poudarkom na uresničevanju nacionalnega programa razvoja javne železniške infrastrukture;

-

vpliv naložbe na varnost železniškega prometa in na kvalitativne ter kvantitativne možnosti, ki jih le-ta zagotavlja uporabnikom.

(4)

Vlada predpiše način uporabe kriterijev in pomen posameznega kriterija iz prejšnjega odstavka tega člena.

(5)

Medsebojne pravice in obveznosti uredita upravičenec, ki mu je bilo nadomestilo odobreno, in ministrstvo, pristojno za promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), s pogodbo.

(6)

Prevoznik, ki je prejel državno nadomestilo, mora zaradi preglednosti uporabe nadomestil, ki jih je prejel, voditi ločene evidence o prejetih nadomestilih in posredovati vse podatke, skladno z zahtevami ministrstva.

5. člen

(kombinirani prevoz)

(1)

Kombinirani prevoz je prevoz blaga, pri katerem se zabojnik dolžine najmanj 6 m, zamenljivo tovorišče, tovorna prikolica, sedlasti polpriklopnik z vlečno enoto ali brez nje in cestno tovorno vozilo prevaža v železniškem prometu ali po vodni plovni poti, pri čemer se dovoz in odvoz intermodalnih prevoznih enot z nakladališč ali razkladališč do najbližjega terminala za kombinirani prevoz, oziroma pristanišča RO-RO, opravita s cestnim prevozom.

(2)

Vlada z uredbo določi razdaljo dovoza in odvoza po cestnem omrežju, dokumente, ki jih mora za izvajanje dovoza in odvoza zagotoviti prevoznik, takse in druge pristojbine, ki jih mora plačevati prevoznik za dovoz in odvoz, ter morebitne oprostitve plačila taks in pristojbin skladno z zakonom in druga vprašanja, povezana z operativnim izvajanjem dovoza in odvoza.

6. člen

(prevoz potnikov)

(1)

Prevoz potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu zagotavlja država kot javno dobrino z obvezno gospodarsko javno službo v obsegu, ki jo določa prometna politika na področju javnega potniškega prometa.

(2)

Obseg storitev obvezne gospodarske javne službe iz prejšnjega odstavka za posamezno voznoredno obdobje se določi z voznim redom za potniški promet,ki ga sprejme izvajalec gospodarske javne službe po predhodnnem soglasju ministrstva, pristojnega za javni potniški promet v notranjem in čezmejnem prometu. Pri tem ministrstvo, pristojno za javni potniški promet v notranjem in čezmejnem prometu, zagotavlja celovitost in usklajenost sistema javnega potniškega prometa.

(3)

Če so potrebe prebivalcev določenega območja večje od ponudbe prevoza, ki je zagotovljen s službo iz prejšnjega odstavka, jih skladno s svojimi potrebami in možnostmi lahko zagotavlja tudi lokalna skupnost tako, da za povečan obseg storitev zagotovi sredstva, ki jih sicer za storitve iz prvega odstavka tega člena zagotavlja država.

(4)

Država ali lokalna skupnost zaradi smotrnosti in doseganja večje kakovosti storitev javnega potniškega prometa zagotavlja kot javno dobrino prevozne storitve, ki jih na načelih enotne in celovite ponudbe izvajajo prevozniki v različnih vrstah prometa.

(5)

Izvajalec gospodarske javne službe prevozne storitve izvaja s tirnimi vlečnimi in vlečenimi vozili. V primeru okoliščin, ki povzročijo prekinitev železniškega prometa ali ogrozijo varnost železniškega prometa (kot npr. gradnja, obnova, nadgradnja in vzdrževalna dela na javni železniški infrastrukturi, preobremenjena infrastrukturna zmogljivost, resna nesreča, nesreča ali incident oziroma okoliščine iz 7. in 8. člena tega zakona), se lahko prevozne storitve izvedejo s cestnimi motornimi vozili za prevoz potnikov po cesti (v nadaljnjem besedilu: nadomestni prevoz).

(6)

Za izvajanje nadomestnega prevoza se uporabljajo določbe zakona s področja prevozov v cestnem prometu, ki urejajo pogoje za izvajanje javnih linijskih prevozov potnikov v notranjem cestnem prometu glede licence, strokovne usposobljenosti voznikov in vrste vozil, ter določbe zakona, ki ureja delovni čas in obvezen počitek mobilnih delavcev ter zapisovalno opremo v cestnem prevozu.

(7)

Vozilo za prevoz potnikov, s katerim se opravlja nadomestni prevoz, je na sprednji strani označeno s tablo z napisom NADOMESTNI PREVOZ, v skladu s predpisom, ki ureja oznake in opremo vozil, s katerimi se opravljajo prevozi potnikov v cestnem prometu.

(8)

Izvajalec gospodarske javne službe pred začetkom izvajanja nadomestnega prevoza izvajalcu nadomestnega prevoza potnikov izdela vozni red nadomestnega prevoza, ki mora vsebovati seznam vstopnih oziroma izstopnih mest, predvideni čas odhoda in prihoda na oziroma iz nadomestnega vstopnega oziroma izstopnega mesta in podatek o povezavi s konkretnim železniškim voznim redom. Vozni red nadomestnega prevoza se hrani v vozilu, s katerim se izvaja nadomestni prevoz potnikov, v pisni oziroma elektronski obliki z možnostjo izpisa. Ta odstavek ne velja v primeru nastopa okoliščin iz petega odstavka tega člena, ki nastopijo v obdobju manj kot 15 dni pred izvajanjem nadomestnega prevoza.

(9)

Nadomestni vozni red mora biti javno objavljen najmanj 15 dni pred začetkom njegove veljavnosti na elektronski oziroma digitalni način (svetovni splet, portal, info monitorji itn.), razen v primerih resne nesreče, nesreče ali incidenta oziroma okoliščin iz petega odstavka tega člena, ki nastopijo v obdobju manj kot 15 dni pred izvajanjem nadomestnega prevoza.

6.a člen

(vozni red omrežja in vozni red)

(1)

Železniški promet poteka po vnaprej določenem voznem redu omrežja, ki ga izdela in uveljavi upravljavec in se mora po njem ravnati.

(2)

Vozni red za redni promet potniških vlakov, ki so del gospodarske javne službe, mora biti javno objavljen na primeren način (npr. v papirnati obliki, na svetovnem spletu, portalu, info monitorjih itn.) najmanj 15 dni pred začetkom njegove veljavnosti.

(3)

Pri izdelavi voznega reda omrežja morajo biti upoštevane zmogljivosti infrastrukture in omejitve, ki vplivajo na vozni red posameznega vlaka.

(4)

Prevoznik se mora ravnati po voznem redu omrežja iz prvega odstavka tega člena.

7. člen

(ravnanje ob stavki)

(1)

Med stavko morajo železniški delavci v skladu s predpisi o varnosti železniškega prometa, zagotavljati minimalni obseg prevoznih storitev v železniškem prometu, s katerim se zagotavlja varnost ljudi in premoženja in so nenadomestljiv pogoj za delo pravnih in fizičnih oseb ter izpolnjevanje mednarodnih obveznosti. S kolektivno pogodbo za dejavnost železniškega prometa in z dogovorom, sklenjenim na njeni podlagi, se določijo elementi za izdelavo voznega reda ter način dela med stavko.

(2)

Med stavko morajo delavci opravljati tudi prevozne storitve v železniškem prometu za obrambo, zaščito in reševanje oziroma dela, ki so potrebna, da se med naravno in drugo nesrečo rešijo človeška življenja in premoženje.

(3)

Stavka, ki se izvaja skladno s predpisi, kolektivno pogodbo in na njeni podlagi sklenjenim dogovorom, se ne šteje za posebne razmere v gospodarstvu v smislu 8. člena tega zakona.

8. člen

(ravnanje ob posebnih razmerah)

(1)

Ob posebnih razmerah, ki jih ugotovi vlada (naravne in druge nesreče, motnje v gospodarstvu ipd.), lahko ta določi prednostne prevozne storitve v železniškem prometu.

(2)

Vlada lahko pooblasti ministra, pristojnega za promet, da v primerih iz prejšnjega odstavka določi vlake, ki morajo voziti, in delo, ki mora biti v zvezi s tem opravljeno, pri čemer mora ob naravnih in drugih nesrečah upoštevati odločitve organov, ki vodijo zaščito, reševanje in pomoč.

(3)

V vojnem ali izrednem stanju lahko minister, pristojen za promet, določi način dela pri prevoznikih in tistih pravnih osebah, ki opravljajo gospodarsko javno službo v železniškem prometu.

III. ŽELEZNIŠKA INFRASTRUKTURA

1. Javna železniška infrastruktura

9. člen

(status javne železniške infrastrukture in upravljanje)

(1)

Javna železniška infrastruktura so objekti in naprave, potrebni za nemoteno odvijanje javnega železniškega prometa ter pripadajoča zemljišča, ki funkcionalno služijo njihovi namenski rabi.

(2)

Javna železniška infrastruktura je grajeno javno dobro v lasti države in se uporablja na način in pod pogoji, določenimi s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.

(3)

Železniški promet na javni železniški infrastrukturi se odvija pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo varnost železniškega prometa. Prevozne storitve v železniškem prometu morajo biti opravljene skladno s predpisi, ki urejajo javni prevoz potnikov in blaga.

(4)

Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena je na javni železniški infrastrukturi v progovnem pasu in na drugih nepremičninah iz 7. točke prvega odstavka 11.b člena tega zakona mogoče pridobiti stvarno služnost, služnost prehoda ali stavbno pravico na podlagi pravnega posla za gradnjo ter pravico do uporabe na podlagi zakupa ali najema pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo železniški promet in varnost v njem. Stvarno služnost ali stavbno pravico na podlagi pravnega posla je mogoče pridobiti za napeljavo cevovodov, energetskih in komunikacijskih vodov ter namestitev naprav za fiksne in mobilne elektronske komunikacije ter drugih podobnih naprav in objektov v javnem interesu ter za gradnjo drugih objektov in naprav, če se s tem ne posega v rabo javne železniške infrastrukture, kakršna je določena s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi. Na javni železniški infrastrukturi izven progovnega pasu in na nepremičninah iz 8. točke prvega odstavka 11.b člena tega zakona je mogoče pridobiti stvarno služnost ali stavbno pravico na podlagi pravnega posla za napeljavo cevovodov, energetskih in komunikacijskih vodov ter namestitev naprav za fiksne in mobilne elektronske komunikacije ter drugih podobnih naprav in objektov v javnem interesu ter za gradnjo drugih objektov in naprav, če se s tem ne posega v rabo javne železniške infrastrukture, kakršna je določena s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi, služnost prehoda ter pravico do uporabe na podlagi zakupa ali najema pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo železniški promet in varnost v njem.

(5)

Pogodbe o ustanovitvi služnosti, ustanovitvi stavbne pravice in zakupno ali najemno pogodbo sklepa z uporabnikom upravljavec na podlagi pogodbe iz prvega odstavka 11.a člena tega zakona.

(6)

Država lahko zaradi javne koristi del javne železniške infrastrukture izroči v uporabo lokalni skupnosti, ki to javno infrastrukturo potrebuje za zadovoljevanje potreb prebivalcev svojega območja po javnem prevozu ali zadovoljevanje potreb svojega gospodarstva, ki ga prevoznik noče ali ne more zagotoviti. Javna železniška infrastruktura v tem primeru ostane državna last, država in lokalna skupnost pa s pogodbo, ki jo v posameznem primeru v imenu države na podlagi pooblastila vlade sklene upravljavec, uredita medsebojna razmerja zlasti v zvezi z vzdrževanjem javne železniške infrastrukture in vodenjem prometa na njej ter zagotavljanjem prometne varnosti.

10. člen

(sestavni deli javne železniške infrastrukture)

(1)

Sestavni deli javne železniške infrastrukture so:

-

zemljišča, na katerih je zgrajena javna železniška infrastruktura in zemljišča, ki so namenjena njeni funkcionalni rabi;

-

tiri in progovno telo, vključno s povezovalnimi tiri, nasipi, useki, drenažami, odvodnimi jarki in kanali, obložnimi zidovi, nasadi za zaščito pobočij itd.;

-

zgornji ustroj zlasti tirnice, vodilne tirnice, pragovi, vezni in pritrdilni material, greda, vključno s tamponskim slojem, kretnice, križišča, obračalnice in prenosnice (razen tistih, ki so izključno namenjene lokomotivam);

-

potniški peroni;

-

tovorne klančine, vključno s tistimi na tovornih terminalih, dostopne poti, zidne ograje, žive meje, palisade, protipožarni pasovi, naprave za ogrevanje kretnic, snegolovi;

-

grajeni objekti, zlasti mostovi, prepusti, nadhodi, predori, galerije, podporni in oporni zidovi ter objekti za zaščito pred plazovi, padanjem kamenja in alarmne naprave;

-

nivojski prehodi, vključno z napravami za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu in protihrupne ograje;

-

parkirišča in dostopne poti za potnike in dovoz blaga;

-

signalno-varnostne in telekomunikacijske naprave na odprti progi, na železniških in ranžirnih postajah, vključno z napravami za njihovo napajanje z električno energijo in prostori za te naprave, tirne zavore;

-

električna razsvetljava za zagotavljanje upravljanja prometa in varnosti;

-

naprave za pretvorbo in prenos električne energije kot pogonske energije za vleko vlakov, zlasti elektro-napajalne postaje, energetski vodi od elektro-napajalnih postaj do voznega omrežja, vozno omrežje z nosilno konstrukcijo;

-

objekti, ki se uporabljajo za vzdrževanje, obratovanje oziroma obnavljanje javne železniške infrastrukture.

(2)

Sestavni deli javne železniške infrastrukture niso popravljalni tiri (tiri za popravilo železniških vozil in odstranjevanje napak, nastalih pri natovarjanju tovorov), tiri v lokomotivskih depojih, garažni tiri in stranski tiri v zasebni lasti.

11. člen

(obvezna gospodarska javna služba vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja javne železniške infrastrukture)

(1)

Vzdrževanje, obratovanje in obnavljanje javne železniške infrastrukture je obvezna gospodarska javna služba.

(2)

Gospodarsko javno službo iz prejšnjega odstavka opravlja upravljavec na podlagi pogodbe o opravljanju gospodarske javne službe. Pogodba mora vsebovati elemente iz Priloge V Direktive 2012/34/EU, sklene pa se za obdobje najmanj petih let. O vsebini pogodbe in strukturi plačil, ki so namenjena za financiranje upravljavca, se dogovor sklene vnaprej za celotno pogodbeno obdobje.

(3)

Vzdrževanje javne železniške infrastrukture obsega predvsem izvajanje oziroma organiziranje:

-

vzdrževalnih del, ki ohranjajo normalno obratovalno sposobnost in zagotavljajo prometno varnost;

-

vzdrževalnih del na železniških postajah in postajališčih;

-

nadzora nad stanjem javne železniške infrastrukture;

-

zagotovitve vzpostavitve prevoznosti prog ob naravnih in drugih nesrečah;

-

vzpostavitve, vodenja in vzdrževanja informacijskega sistema, registra infrastrukture in evidenc ter drugih podatkov o javni železniški infrastrukturi in njihovo posredovanje na zahtevo ministrstva oziroma organa v sestavi ministrstva;

-

meritev posameznih parametrov ali delov sistema;

-

faznih tehničnih pregledov;

-

sodelovanja upravljavca pri zakoličbi in pripravi delovišča;

-

vzdrževalnih del na javni železniški infrastrukturi v obsegu, ki ga določa letni načrt vzdrževanja;

-

zamenjav v okviru vzdrževanja v skladu z 59. točko prvega odstavka 2. člena Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 30/18 in 54/21).

(4)

Obratovanje javne železniške infrastrukture obsega predvsem:

-

dodeljevanje vlakovnih poti;

-

določanje višine uporabnine, zaračunavanje in pobiranje uporabnine;

-

upravljanje prometa vlakov in zagotavljanje obratovanja javne železniške infrastrukture;

-

izdelavo, sprejem, uveljavitev in objavo voznega reda omrežja;

-

opravljanje tehnološkega procesa dela na prometnih mestih;

-

nadzor nad delom prevoznikov, ki ga zahteva opravljanje dela skladno s tem zakonom in predpisi, ki urejajo varnost v železniškem prometu;

-

obveščanje varnostnega organa o sumu kršitve, ki jo je storil prevoznik s svojim ravnanjem v nasprotju z licenco, varnostnim spričevalom ali dodeljeno vlakovno potjo, in obveščanje varnostnega organa in inšpektorata, pristojnega za železniški promet, o kršitvah določb predpisov, ki urejajo varnost v železniškem prometu.

(5)

Obnavljanje javne železniške infrastrukture obsega predvsem:

-

pripravo predloga načrta obnov;

-

izvajanje oziroma organiziranje obnov.

(6)

Vlada z uredbo določi način opravljanja gospodarske javne službe iz prvega odstavka tega člena in z upravljavcem sklene pogodbo iz drugega odstavka tega člena.

(7)

Upravljavec vzpostavi, vodi in vzdržuje informacijski sistem obnavljanja javne železniške infrastrukture, ki je sestavni del informacijskega sistema in vsebuje podatke ter dokumentacijo o vseh fazah obnov, pri tem pa mora ministrstvu zagotoviti možnost neposrednega vpogleda v stanje obnov in dokumentacijo, ki se vodi v okviru informacijskega sistema. Upravljavec vodi tudi evidenco podatkov o izdatkih za obnavljanje javne železniške infrastrukture.

(8)

V primeru motenj v železniškem prometu upravljavec prevoznikom zagotavlja ustrezne in pravočasne informacije. Če prevoznikom odobri dodaten dostop do upravljanja prometa, to stori pod enakimi, vnaprej določenimi in objavljenimi pogoji.

(9)

Vsebino in način vodenja informacijskega sistema iz tretjega in sedmega odstavka tega člena natančneje določi minister.

11.a člen

(gospodarjenje z javno železniško infrastrukturo)

(1)

Gospodarjenje z javno železniško infrastrukturo izvaja upravljavec na podlagi pogodbe, ki jo sklene z vlado.

(2)

Gospodarjenje z javno železniško infrastrukturo obsega predvsem:

-

zagotavljanje podatkov in informacij za pripravo strokovnih podlag za investicije na javni železniški infrastrukturi;

-

pripravo strokovnih podlag za nove projekte, povezane z izvajanjem nalog upravljavca iz tega člena in 11. ter 11.b člena tega zakona;

-

sklepanje pravnih poslov, povezanih z gospodarjenjem z javno železniško infrastrukturo in postajnimi poslopji, v primeru in obsegu, ko ti ne služijo ali niso nujni za izvajanje njihovega osnovnega namena.

(3)

Za gospodarjenje z javno železniško infrastrukturo se smiselno uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem države, v delu, ki se nanaša na načela in postopke ravnanja s stvarnim premoženjem države.

11.b člen

(druge naloge upravljavca)

(1)

Upravljavec poleg nalog iz 11. in 11.a člena tega zakona opravlja še naslednje naloge:

1.

nadzor nad izvajanjem vseh del na obstoječi javni železniški infrastrukturi zaradi zagotavljanja varnosti železniškega prometa;

2.

izdaja mnenj za posege v progovni in varovalni progovni pas v skladu z zakonom, ki ureja varnost železniškega prometa;

3.

izdelava in objava programa omrežja;

4.

zagotavljanje učinkovitosti mednarodnih vlakovnih poti;

5.

zagotavljanje konkurenčnosti mednarodnega tovornega prometa;

6.

upravljanje z železniškimi postajnimi poslopji in stanovanji v lasti Republike Slovenije, ki so v postajnih poslopjih;

7.

upravljanje z nepremičninami v progovnem pasu, ki so v lasti države in niso javna železniška infrastruktura iz prvega odstavka 10. člena tega zakona, razen z nepremičninami, ki so na podlagi drugih predpisov v upravljanju drugih upravljavcev stvarnega premoženja države;

8.

upravljanje nepremičnin na železniškem območju, ki so v lasti države in jih na podlagi drugih predpisov ne upravljajo drugi upravljavci stvarnega premoženja države;

9.

gospodarjenje z nepremičninami, na katerih lastninsko pravico država pridobi za namen gradnje JŽI, na način, določen s pogodbo iz drugega odstavka 11. člena tega zakona.

(2)

Upravljavec opravlja naloge iz tega člena in naloge iz 11.a člena tega zakona na podlagi pogodbe iz drugega odstavka 11. člena tega zakona.

11.c člen

(obveznosti in neodvisnost upravljavca v vertikalno integriranem podjetju)

(1)

Če upravljavec opravlja svojo dejavnost znotraj vertikalno integriranega podjetja, jo opravlja kot samostojen gospodarski subjekt.

(2)

Naloge upravljavca izvaja odvisna družba družbe Slovenske železnice, d. o. o.

(3)

Upravljavec ima svoj tričlanski nadzorni svet. Člane nadzornega sveta, ki niso predstavniki delavcev, imenuje vlada, od tega enega člana na predlog ustanovitelja.

(4)

Zaradi preprečevanja nasprotja interesov člani nadzornega sveta upravljavca in člani poslovodstva upravljavca ne smejo biti imenovani v organe vodenja in nadzora drugih odvisnih družb obvladujoče družbe, ki opravljajo prevozne storitve v notranjem in mednarodnem železniškem prometu, niti ne smejo biti zaposleni kot vodilni delavci v kateri od teh družb. Prav tako člani poslovodstva upravljavca ne smejo biti imenovani v organ nadzora obvladujoče družbe. V organe vodenja in nadzora upravljavca ne morejo biti imenovane osebe, ki so bili člani organa vodenja ali nadzora obvladujoče družbe ali družbe, ki opravlja prevozne storitve v notranjem in mednarodnem železniškem prometu, najmanj eno leto po koncu mandata v organu družbe. V nadzorni svet upravljavca je lahko imenovanih le toliko zaposlenih obvladujoče družbe oziroma odvisnih družb obvladujoče družbe, da ti ob upoštevanju minimalnega dovoljenega kvoruma pri glasovanju ne dosežejo večine. V nadzorni svet ne smejo biti imenovani zaposleni iz družb, ki opravljajo prevozne storitve v notranjem in mednarodnem železniškem prometu.

(5)

Nadzorni svet upravljavca preverja pravilnost izvajanja finančne preglednosti in pravila ločenosti ter varnega in varovanega dostopa do informacijskega sistema.

(6)

Sestava nadzornega sveta upravljavca in natančnejši pogoji, ki jih morajo izpolnjevati člani nadzornega sveta, se določijo v aktu o ustanovitvi upravljavca.

(7)

Če ne pride do nasprotja interesov in je zagotovljena zaupnost informacij, ki so poslovna skrivnost po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, lahko upravljavec za določena dela, ki niso povezana z dodeljevanjem vlakovnih poti in določanjem uporabnine, sklene pogodbo s katerokoli pravno ali fizično osebo, pri čemer ohrani pravico do sprejemanja pomembnih odločitev o teh delih. Upravljavec lahko s prevozniki sklepa pogodbe o sodelovanju, da zagotovi strankam pogodbe koristi, na primer manjše stroške ali boljše delovanje dela omrežja, na katerega se nanaša pogodba. Nadzor nad sklepanjem in izvajanjem pogodb s prevozniki iz prejšnjega stavka opravlja regulatorni organ, ki lahko v utemeljenih primerih predlaga prekinitev pogodbe.

(8)

Upravljavec, člani poslovodstva in člani nadzornega sveta upravljavca ne smejo imeti nobenih neposrednih ali posrednih poslovnih deležev v katerikoli odvisni družbi družbe Slovenske železnice, d. o. o., ki opravlja prevozne storitve v notranjem in mednarodnem železniškem prometu. Člani poslovodstva in vodilni delavci upravljavca, ki odločajo o bistvenih funkcijah upravljanja infrastrukture, ne smejo prejeti nobenih plačil, vezanih na uspešno poslovanje nobenega drugega pravnega subjekta vertikalno integriranega podjetja, ali plačil, povezanih s finančno uspešnostjo posameznih prevoznikov v železniškem prometu.

(9)

Upravljavec mora zagotoviti omejenost dostopa do informacij, ki se nanašajo na dodeljevanje vlakovnih poti, zaračunavanje uporabnine, izdelavo voznega reda omrežja in upravljanje prometa, če ima skupen informacijski sistem z drugimi subjekti znotraj vertikalno povezanega podjetja. Dostop do teh informacij je omogočen le pooblaščenemu osebju upravljavca in jih ni dovoljeno pošiljati drugim subjektom v vertikalno povezanem podjetju.

(10)

Upravljavec in Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo morata prek odbora iz trinajstega odstavka tega člena pred sprejetjem poslovnega načrta upravljavca prosilcem, na prošnjo pa tudi potencialnim prosilcem, omogočiti dostop do ustreznih informacij o njegovi vsebini in možnost, da mu sporočijo svoje mnenje v zvezi s pogoji za dostop do javne železniške infrastrukture, za njeno uporabo in v zvezi z njenimi značilnostmi, zagotavljanjem in razvojem. Upravljavec mora mnenja prosilcev pri pripravi dolgoročnega načrta vzdrževanja in obnavljanja v največji možni meri upoštevati, vzdrževanje pa mora načrtovati nediskriminatorno.

(11)

Upravljavec mora vsaj en mesec pred podpisom pogodbe iz drugega odstavka 11. člena tega zakona na svoji spletni strani objaviti osnutek pogodbe ali vsaj bistvene elemente pogodbe tako, da lahko prosilci pred podpisom podajo svoje mnenje. Upravljavec mora sklenjeno pogodbo objaviti na svoji spletni strani najpozneje v enem mesecu po sklenitvi.

(12)

Vlada z ustreznim načinom financiranja nalog upravljavca po pogodbi iz drugega odstavka 11. člena tega zakona zagotovi, da izkaz uspeha upravljavca infrastrukture, pod normalnimi pogoji poslovanja in v primernem obdobju, ki ni daljše od petih let, vsaj uravnoteži prihodke upravljavca iz uporabnine, presežkov iz drugih komercialnih dejavnosti, nepovratnih prihodkov iz zasebnih virov in proračunskih sredstev, vključno s predplačili države, kadar je to v skladu z zakonodajo, ki ureja področje javnih financ, z odhodki upravljavca za opravljanje njegove dejavnosti. Vlada lahko od upravljavca zahteva, da v primeru, ko je železniški promet konkurenčen drugim načinom prometa, uravnoteži svoje prihodke in odhodke s prihodki iz uporabnine brez financiranja iz državnega proračuna.

(13)

Upravljavec mora z organom, pristojnim za vodenje investicij, prevozniki in prosilci vzpostaviti stalen odbor za usklajevanje potreb na področju železniške infrastrukture. Upravljavec lahko k sodelovanju v odbor povabi predstavnike uporabnikov storitev železniškega prometa in predstavnike lokalnih skupnosti. Regulatorni organ lahko v odboru sodeluje kot opazovalec. Upravljavec mora zagotoviti, da se v odboru usklajujejo naslednje vsebine:

-

potrebe prosilcev glede vzdrževanja in razvoja zmogljivosti železniške infrastrukture;

-

vsebina k uporabnikom naravnanih ciljev uspešnosti upravljavca, določenih v pogodbi iz drugega odstavka 11. člena tega zakona in spodbud upravljavcu iz prvega odstavka 15.f člena tega zakona in njihovo izvajanje;

-

vsebina in izvajanje programa omrežja;

-

vprašanja intermodalnosti in interoperabilnosti;

-

vsa druga vprašanja, povezana s pogoji za dostop, uporabo infrastrukture in kakovostjo storitev upravljavca.

(14)

Odbor iz prejšnjega odstavka se sestaja najmanj enkrat letno v skladu s smernicami, ki jih pripravi in objavi upravljavec po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi iz prejšnjega odstavka. Upravljavec na svoji spletni strani ažurno objavlja pregled dela odbora. Usklajevanje v tem odboru ne posega v pravico prosilcev do vložitve pritožbe pri regulatornem organu.

(15)

Upravljavec se včlani v evropsko mrežo upravljavcev infrastrukture.

11.č člen

(finančna preglednost poslovanja upravljavca)

(1)

Upravljavec lahko nameni prihodke iz opravljanja nalog upravljavca po pogodbi iz drugega odstavka 11. člena tega zakona za financiranje svojega poslovanja.

(2)

Bilančni dobiček upravljavca se lahko izplača družbeniku, ki je del vertikalno integriranega podjetja, samo, če izvira iz dejavnosti upravljavca, ki niso predmet pogodbe iz drugega odstavka 11. člena tega zakona.

(3)

Upravljavec ne sme neposredno ali posredno najemati ali dajati posojil prevoznikom.

(4)

Posojila med ostalimi pravnimi subjekti vertikalno integriranega podjetja se lahko najemajo, povrnejo in servisirajo le po tržnih obrestnih merah in pod tržnimi pogoji, ki upoštevajo profil tveganja posameznega subjekta.

(5)

Upravljavec lahko na podlagi pogodbe izvršene storitve pravnih subjektov vertikalno integriranega podjetja plača po tržni ceni oziroma po ceni, ki odražajo seštevek proizvodnih stroškov in primerno stopnjo dobička.

(6)

Dolgovi upravljavca se vodijo v njegovih poslovnih knjigah in se servisirajo ločeno od dolgov pravnih subjektov vertikalno integriranega podjetja.

(7)

Upravljavec mora zagotoviti izdelavo in objavo ločenih izkazov in bilanc stanja, s katerimi zagotavlja izpolnjevanje določb tega člena in prvega odstavka 22.a člena tega zakona.

(8)

Upravljavec mora voditi podrobno evidenco o vseh poslovnih in finančnih razmerjih s pravnimi subjekti vertikalno integriranega podjetja.

12. člen

(odvzem statusa grajenega javnega dobra)

(1)

Delu javne železniške infrastrukture se lahko odvzame status grajenega javnega dobra le, če ni več potreben za odvijanje javnega železniškega prometa ter opravljanje prevoznih storitev v javnem železniškem prometu.

(2)

Če je delu javne železniške infrastrukture odvzet status grajenega javnega dobra, odloča o njegovi namembnosti vlada.

13. člen

(strategija razvoja javne železniške infrastrukture)

(1)

Cilji in naloge strategije razvoja javne železniške infrastrukture in vzdrževanja javne železniške infrastrukture se po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi natančneje določijo v strategiji razvoja javne železniške infrastrukture, samostojno ali v okviru razvoja celotnega področja prometa (v nadaljnjem besedilu: strategija razvoja), ki jo sprejme Vlada Republike Slovenije za obdobje najmanj petih let in se objavi na spletni strani.

[Opomba TFL: ZCPN določa, da se strategija razvoja javne železniške infrastrukture in vzdrževanja javne železniške infrastrukture sprejmejo kot del državne celostne prometne strategije.]

(2)

S strategijo razvoja se v zvezi z investicijami v javno železniško infrastrukturo in vzdrževanjem javne železniške infrastrukture podrobneje določijo vrstni red prednostnih nalog investicij v javno železniško infrastrukturo in vzdrževanja javne železniške infrastrukture, viri sredstev za njihovo uresničitev ter dinamika in obseg uresničevanja posameznih nalog v načrtovalnem obdobju. Določitev prednostnih nalog mora temeljiti na prometno-političnih in razvojnih ciljih ob upoštevanju objektivnih prometnih, tehničnih, ekonomsko-finančnih in okolje-varstvenih merilih.

(3)

Na podlagi strategije razvoja prometa v Republiki Sloveniji in nacionalnega programa upravljavec, gospodarska družba iz 13.a člena tega zakona in Direkcija Republike Slovenija za infrastrukturo izdelajo predlog šestletnega načrta vlaganj v železniško infrastrukturo, ki ga ministrstvo združi z načrti vlaganj v drugo prometno infrastrukturo, uskladi in kot enoten šestletni operativni načrt vsako leto predloži v potrditev vladi, skupaj s poročilom o realizaciji.

(4)

Naloge Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo so:

-

opravljanje nalog razvoja javne železniške infrastrukture;

-

opravljanje strokovno tehničnih, organizacijskih, razvojnih in upravnih nalog s področja gradenj in nadgradenj javne železniške infrastrukture;

-

financiranje obveznih gospodarskih javnih služb na področju železniškega prometa,
[Opomba TFL: ZUJPP razveljavlja tretjo in četrto alinejo za obvezno gospodarsko javno službo prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu.]

-

priprava pogodb za izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb na področju železniškega prometa;
[Opomba TFL: ZUJPP razveljavlja tretjo in četrto alinejo za obvezno gospodarsko javno službo prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu.]

-

preverjanje porabe sredstev, ki jih Republika Slovenija zagotavlja za izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb na področju železniškega prometa;

-

priprava pogodb za gospodarjenje z javno železniško infrastrukturo in izvajanje drugih nalog upravljavca skladno s tem zakonom in financiranje izvajanja navedenih nalog;

-

preverjanje upravljavca glede sklepanja in financiranja pogodb za gospodarjenje z javno železniško infrastrukturo in izvajanje drugih nalog upravljavca, določenih v 11.b člena tega zakona;

-

preverjanje izvajanja postopkov upravljavca pri uveljavljanju odškodnin iz naslova zavarovanja javne železniške infrastrukture;

-

preverjanje izvedbe postopkov upravljavca v primeru izrednih dogodkov s finančnimi posledicami na javni železniški infrastrukturi;

-

preverjanje izvedbe postopkov upravljavca s finančnimi posledicami v skladu s sklenjenimi pogodbami, financiranimi iz proračuna;

-

strokovni nadzor nad porabo sredstev glede izvajanja določb iz pete alinee tretjega odstavka 11. člena tega zakona in nad omejenim dostopom iz devetega odstavka 11.c člena tega zakona;

-

izdaja smernic in mnenj ter opravljanje drugih predpisanih nalog pri pripravi občinskih prostorskih aktov kot nosilca urejanja prostora.

(5)

Inženiring v javno železniško infrastrukturo, potreben za izvajanje strategije razvoja javne železniške infrastrukture, obsega zlasti:

-

pripravo, organiziranje in koordinacijo investicij v vseh fazah investicijskega procesa;

-

organiziranje in izvajanje revizij projektne dokumentacije.

13.a člen

(investicije)

(1)

Inženiring iz petega odstavka prejšnjega člena za investitorja izvaja gospodarska družba, ki jo določi Vlada Republike Slovenije, da kot notranji izvajalec za državo, njene organe in pravne osebe javnega prava opravlja storitve investicijskega inženiringa. Edini ustanovitelj in družbenik te družbe je Republika Slovenija. Poslovni delež družbe se ne more deliti ali prenesti na drugo osebo.

(2)

Družba iz prejšnjega odstavka vzpostavi in vodi informacijski sistem vodenja investicij v javno železniško infrastrukturo, ki vsebuje podatke in dokumentacijo o vseh fazah investicij, pri tem pa mora ministrstvu zagotoviti možnost neposrednega vpogleda v stanje investicij in dokumentacijo, ki se vodi v okviru informacijskega sistema.

(3)

Minister natančneje določi vsebino in način vodenja informacijskega sistema iz prejšnjega odstavka.

14. člen

(javno zasebno partnerstvo za razvoj javne železniške infrastrukture)

(1)

Gradnja in nadgradnja javne železniške infrastrukture, predvidena s strategijo razvoja, se lahko zagotovi tudi v obliki javno-zasebnega partnerstva ali s podelitvijo koncesije za gradnje v skladu z določili področne zakonodaje in tega zakona. Pod enakimi pogoji mora biti zagotovljen prost dostop do železniške infrastrukture in stopnja varnosti železniškega prometa, kot velja za obstoječo javno železniško infrastrukturo, zasebni partner oziroma koncesionar pa mora izpolnjevati pogoje iz 11.c in 11.č člena tega zakona, če opravlja svojo dejavnost znotraj vertikalno integriranega podjetja.

(2)

V javno-zasebnem partnerstvu ali v primeru podelitve koncesije za gradnje, pri čemer je predmet nadgradnja obstoječega železniškega omrežja ali gradnja nove proge, se zagotovi funkcija upravljavca javne železniške infrastrukture tako, da zasebni partner oziroma koncesionar v obdobju trajanja javno-zasebnega partnerstva oziroma koncesije prevzame odgovornost za opravljanje nalog upravljavca, za poslovne učinke gospodarjenja in za poslovno tveganje v zvezi s predmetom koncesije.

(3)

Vlada v aktu o javno-zasebnem partnerstvu oziroma koncesijskem aktu na predlog ministrstva določi predmet javno-zasebnega partnerstva oziroma koncesije, uredi pravice in obveznosti zasebnega partnerja oziroma koncesionarja ter določi predvideni način financiranja in druga finančna razmerja.

2. Dostop na javno železniško infrastrukturo in licence za izvajanje prevoznih storitev

15. člen

(dodelitev vlakovne poti)

(1)

Prevoznik lahko opravlja vožnjo na javni železniški infrastrukturi, če je njemu ali drugemu prosilcu, za katerega opravlja prevoz, dodeljena vlakovna pot.

(2)

Pravice do uporabe vlakovne poti, ki je dodeljena prosilcu, ni dovoljeno prenesti na drugega prevoznika ali jo uporabiti za drugo storitev.

(3)

V kolikor prevoznik trguje z vlakovno potjo v nasprotju s prejšnjim odstavkom, ga upravljavec izključi iz postopka dodeljevanja vlakovnih poti za veljavno in novo voznoredno obdobje.

(4)

Če prevoznik uporablja vlakovno pot, ki je bila dodeljena prosilcu, ki ni prevoznik, za izvajanje njegove poslovne dejavnosti, se to ne šteje za prenos pravice uporabe.

(5)

Upravljavec lahko dodeli vlakovno pot prosilcu, ki nima sedeža v državi članici Evropske unije, če je zagotovljena vzajemnost pogojev in postopkov dodeljevanja vlakovnih poti z državo, kjer je registriran prosilec.

(6)

Prosilec mora vložiti popolno vlogo za dodelitev vlakovne poti, ki bo dodeljena za novo voznoredno obdobje, najpozneje do drugega ponedeljka v mesecu aprilu tekočega leta. To ne velja za vlakovne poti za določen namen, ki se dodeljujejo sproti glede na vloge prevoznikov in glede na proste zmogljivosti javne železniške infrastrukture. Upravljavec mora o vlogi za dodelitev vlakovne poti, ki jo je prejel od prosilca ali mu jo je poslal pristojni organ države, na ozemlju katere je izhodiščna točka določene prevozne storitve v železniškem prometu, odločiti najpozneje do drugega ponedeljka v mesecu oktobru tekočega leta, o zahtevi za dodelitev vlakovne poti za določen namen pa mora odločiti najpozneje v petih dneh od prejema popolne vloge. V postopku dodeljevanja vlakovne poti se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če s tem zakonom ni drugače določeno. Zoper odločitev upravljavca lahko prosilec vloži pritožbo na regulatorni organ. Pritožba zoper odločitev upravljavca ne zadrži izvršitve. Vlogo, ki je bila zavrnjena zaradi nezadostnih infrastrukturnih zmogljivosti, prosilec lahko ponovno vloži za eno od naslednjih prilagoditev voznega reda omrežja. Zainteresiranim strankam morajo biti na voljo datumi teh prilagoditev. Upravljavec praviloma dodeljuje vlakovne poti enkrat letno ob pripravi novega voznega reda omrežja za novo voznoredno obdobje.

(7)

Vloga za dodelitev vlakovnih poti iz prejšnjega odstavka se vloži po elektronski poti v spletno aplikacijo upravljavca. Dostop do uporabe spletne aplikacije se omogoči na podlagi pisne vloge prosilca upravljavcu, ki uporabniku dodeli uporabniško ime in geslo. Upravljavec odloči o dodelitvi vlakovne poti v spletni aplikaciji. Odločitev se šteje za vročeno prosilcu, ko je vnesena v spletno aplikacijo. Za postopek dodeljevanja vlakovnih poti se upravna taksa ne zaračuna. Vlakovne poti na železniških tovornih koridorjih, vzpostavljenih na podlagi Uredbe 913/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o evropskem železniškem omrežju za konkurenčen tovorni promet (UL L št 276 z dne 20. 10. 2010, str. 22), se dodeljujejo v skladu s to uredbo.

(8)

Pri dodeljevanju vlakovne poti mora upravljavec upoštevati naslednje kriterije:

-

obseg storitev;

-

čim večjo izkoriščenost javne železniške infrastrukture;

-

obseg dodatnih storitev, ki jih bo potreboval prevoznik;

Zakon o železniškem prometu (ZZelP)

Časovnica