3086. Zakon o celostnem prometnem načrtovanju (ZCPN)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o celostnem prometnem načrtovanju (ZCPN)
Razglašam Zakon o celostnem prometnem načrtovanju (ZCPN), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 28. septembra 2022.
Ljubljana, dne 6. oktobra 2022
Borut Pahor predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O CELOSTNEM PROMETNEM NAČRTOVANJU (ZCPN)
I. poglavje: SPLOŠNE DOLOČBE
Ta zakon ureja cilje in načela celostnega prometnega načrtovanja, vrste celostnih prometnih strategij, njihovo vsebino in postopek priprave, presojo kakovosti ter povezovanje prometnega in prostorskega načrtovanja. Zakon določa tudi pravila o sofinanciranju ukrepov celostnega prometnega načrtovanja in finančnih spodbudah za izvajanje ukrepov na podlagi tega zakona ter pristojnosti na področju celostnega prometnega načrtovanja.
2. člen
(namen celostnega prometnega načrtovanja)
(1)
Namen celostnega prometnega načrtovanja je vzpostavitev sistema za uresničevanje prometne politike v skladu s cilji trajnostnega razvoja, gospodarske blaginje, socialne povezanosti in varstva okolja. S celostnim prometnim načrtovanjem se prispeva zlasti k:
-
izboljšanju učinkovitosti in uravnoteženosti prometnega sistema in njegovih podsistemov;
-
učinkovitejšemu upravljanju prometnega povpraševanja;
-
izboljšanju dostopnosti v prometnem sistemu za vse prebivalce zaradi enakovrednega dostopa do dobrin;
-
zmanjšanju škodljivih učinkov prometa na okolje, prostor in zdravje zaradi emisij toplogrednih plinov, obremenitev s hrupom in onesnaževanja zraka;
-
ohranjanju kulturne dediščine;
-
telesni dejavnosti z omogočanjem aktivne mobilnosti;
-
izboljšanju kakovosti prometnih omrežij;
-
povečanju kakovosti bivanja in prometne varnosti.
(2)
Država in občine pri sprejemanju politik, strategij, programov, načrtov in splošnih pravnih aktov ter izvajanju drugih zadev iz svojih pristojnosti uravnavajo njihove vplive na promet tako, da prispevajo k doseganju ciljev iz prejšnjega odstavka. Država in občine zagotavljajo usklajenost odločitev iz njihovih pristojnosti z oblikovanjem in izvajanjem usklajenih celostnih prometnih strategij.
(1)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1.
»aktivna mobilnost« sta hoja in kolesarjenje ter druge oblike mobilnosti, ki vključujejo telesno dejavnost (na primer skiro, rolka);
2.
»brezemisijska cona« je območje brez dostopa za vozila z motorji na notranje izgorevanje. Dovoljen je dostop za brezemisijska vozila pod pogoji, določenimi na tem območju;
3.
»celostna prometna strategija« je strateški dolgoročni razvojni dokument za doseganje ciljev celostnega prometnega načrtovanja, ki so določeni s tem zakonom na ravni države, prometnih ali problemskih regij in občin;
4.
»celostno prometno načrtovanje« je strateško in ciljno usmerjeno prometno načrtovanje, s katerim so enakovredno obravnavani vsi prometni načini ter v oblikovanje katerega se vključuje tudi javnost. Temelji na viziji in ciljih, rezultatih analize in spremljanja stanja prometnega sistema, vrednotenja učinkov ukrepov in vključevanju drugih področij načrtovanja z vplivi na promet;
5.
»celostno upravljanje prometa« je urejanje in usmerjanje razvoja prometa na način, ki daje prednost razvoju trajnostnih oblik mobilnosti na vseh ravneh;
6.
»eksterni stroški prometa« so stroški, ki jih ne krijejo povzročitelji v prometu in bremenijo celotno družbo. Obsegajo stroške za infrastrukturo, ki se ne zaračunavajo uporabnikom, stroške za onesnaževanje okolja in negativne vplive na naravo, podnebne spremembe, hrup ter osebno in gmotno škodo, ki jo povzroča promet, vključno s stroški zdravstva zaradi prometa ter zamud zaradi prometne zasičenosti in drugih prometnih zastojev;
7.
»konsolidacija tovora« je združevanje večjega števila manjših tovorov v zbirnem (konsolidacijskem) centru urbanega območja (večje mestno ali drugo regionalno središče) na obrobju mesta (mestnega jedra) za tovore, namenjene v območje ali iz njega, z namenom zmanjševanja števila opravljenih prevozov v okviru posameznih logističnih verig;
8.
»mikromobilnost« so vse oblike mobilnosti s prevoznimi sredstvi brez motorja ali z lahkimi motornimi vozili. Praviloma prevozno sredstvo uporablja ena oseba (na primer kolesa, električna kolesa, skiroji in električni skiroji, rolke);
9.
»mobilnost« je lastnost in zmožnost mobilnih oseb ali blaga, da se svobodno in z lahkoto premikajo glede na potrebe in ne glede na potovalni način;
10.
»mobilnostni načrt« je dokument, ki celovito obravnava prometno dostopnost določene lokacije (na primer ustanove, novogradnje, deli naselja, rekreacijska območja) ali dogodka (na primer prireditve, izredni dogodki ali dela na infrastrukturi) s ciljem izboljšanja dostopnosti lokacije in spreminjanja potovalnih navad uporabnikov, kar se doseže z upravljanjem prometa in izboljšanjem razmer za trajnostne potovalne načine;
11.
»območje omejenega prometa« je z aktom določeno območje, v katerem je promet udeležencev cestnega prometa ali vozil omejen, prepovedan ali poteka pod določenimi pogoji zaradi zagotavljanja varnosti ali nemotenega poteka cestnega prometa, vzdrževanja javnega reda, varovanja okolja ali izvajanja celostne prometne strategije, na primer območje umirjenega prometa, območje skupnega prometnega prostora, območja za pešce, območje kratkotrajnega parkiranja, brezemisijske cone, območja prijaznega prometa, parkirne cone pod določenimi parkirnimi režimi in druga območja;
12.
»območje prijaznega prometa« je del mesta ali naselja, skozi katero ali katerega ne poteka tranzitni promet, lokalni motorni promet je umirjen in z začetkom ali ciljem v območju, omrežje poti za aktivno mobilnost pa je gosto in povezano;
13.
»parkirni normativ« je zahteva za zagotavljanje določenega največjega ali najmanjšega števila parkirnih mest glede na zmogljivost objekta ali prostorske ureditve;
14.
»parkirni utrip« je metoda za ugotavljanje načina uporabe parkirnih mest na določenem območju oziroma njihove izkoriščenosti, ki temelji na periodičnem spremljanju, kdaj so parkirna mesta zasedena in kakšna je dinamika menjave parkiranih vozil na izbranih lokacijah v posameznih časovnih obdobjih. Namen parkirnega utripa je optimizacija parkirne politike s podatki o uporabi parkirnih mest. Parkirni utrip se lahko izvaja ročno ali z uporabo elektronskih naprav (kot na primer s sistemi za samodejno prepoznavo registrskih označb vozil, sistemi za samodejno prepoznavo vozil, s cestnimi napravami, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja ceste, ali drugimi tehničnimi sredstvi);
15.
»potovalni način« je način premikanja ljudi glede na sredstvo, ki se pri tem uporablja, kakor so na primer hoja, kolesarjenje in druge oblike aktivne mobilnosti, javni prevoz, osebni motorni promet;
16.
»potniško vozlišče« pomeni postajo javnega prevoza ali drugo točko, ki omogoča prestop med vsaj tremi različnimi potovalnimi načini, od katerih se vsaj eden od njih izvaja v obliki rednega javnega prevoza;
17.
»problemska regija« je geografsko zaključeno območje, opredeljeno z razvojno težavo ali več skupnimi razvojnimi težavami, ki se odražajo v prometu;
18.
»promet« je premikanje oseb, vozil ali blaga po prometnih poteh;
19.
»prometna dostopnost« je časovna ali prostorska oddaljenost med kraji in drugimi točkami v prostoru (na primer med krajem bivanja in postajališčem javnega prevoza ali zaposlitvenega središča);
20.
»prometna infrastruktura« so objekti in naprave, ki so potrebni za izvajanje prometa oziroma mobilnosti;
21.
»prometni način« je skupni izraz za potovalni način in prevoz tovora;
22.
»prometno načrtovanje« je področje načrtovanja, ki se ukvarja z delovanjem, zagotavljanjem in načrtovanjem prometne infrastrukture v prostoru ter organiziranja prometnih storitev z namenom zagotavljanja dostopnosti in mobilnosti prebivalcev in tovora;
23.
»prometna regija« je območje, ki ga opredeljuje funkcija prometnih tokov in predstavlja gravitacijsko območje enega ali več centralnih naselij, v katerih se gospodarski in družbeni procesi v prostoru odražajo v prometnih povezavah in interakcijah med kraji skozi pretok ljudi, blaga, storitev in informacij ter na določenem območju ustvarjajo komplementarno celoto;
24.
»prometni sistem« je sistem, ki zagotavlja mobilnost ljudi in blaga ter zajema prometno infrastrukturo, prevozna sredstva, prometne tokove in prometne načine;
25.
»prometni tok« je več vozil (prometni tok vozil) ali pešcev (prometni tok pešcev), ki se gibljejo v isto smer;
26.
»ranljivi udeleženci v prometu« so predvsem nemotorizirani udeleženci v prometu, ki so v primeru prometnih nesreč bolj izpostavljeni poškodbam. To so predvsem pešci in kolesarji, med njimi pa še posebej otroci, starostniki in funkcionalno ovirane osebe;
27.
»sistem za samodejno prepoznavo registrskih označb vozil« je orodje, ki omogoča optično branje in prepoznavo registrske označbe vozila z državo registracije vozila;
28.
»sistem za samodejno prepoznavo vozil« je orodje, ki omogoča prepoznavo znamke, tipa, barve in vrste vozila ali druge tehnične lastnosti vozila;
29.
»struktura prometnih načinov« pomeni deleže posameznih prometnih načinov v prometnem toku;
30.
»trajnostna mobilnost« je premikanje na trajnostni način, kar vključuje hojo, kolesarjenje, uporabo javnega prevoza, pogon na alternativna goriva in druge oblike mobilnosti, ki manj obremenjujejo okolje in s katerimi se zagotavlja učinkovita in enakopravna prometna dostopnost za vse. Poudarek je na omejevanju osebnega motornega prometa in porabi energije, zmanjševanju ogljičnega odtisa in onesnaževanja ter spodbujanju trajnostnih potovalnih načinov z uporabo obnovljivih virov energije;
31.
»trajnostni promet« je promet s prometnimi načini, ki manj obremenjujejo okolje in prostor, na enoto prevoza porabijo manj energije ali za pogon uporabljajo obnovljive vire energije;
32.
»večmodalnost« je možnost uporabe različnih potovalnih načinov ali prevoznih sredstev na posamezni izbrani poti;
33.
»veliki generator prometa« pomeni lokacijo, ki je v prostoru velik izvor ali ponor prometa, na primer veliko podjetje, zdravstvena in vzgojno-izobraževalna ustanova, trgovsko središče, kulturna ustanova, turistični in rekreativni center, velika prireditev in velik stanovanjski kompleks ali mestna četrt;
34.
»zadnji kilometer« je prvi in zadnji del vsakega sestavljenega potovanja ali prevoza; na primer »od vrat« do potniškega terminala ali distribucijskega centra ali obratno.
(2)
Izrazi s področja urejanja prostora, katerih pomen ni določen v prejšnjem odstavku, pomenijo enako kakor izrazi, določeni v zakonu, ki ureja urejanje prostora.
Kratice, uporabljene v tem zakonu, pomenijo:
-
DCPS: državna celostna prometna strategija;
-
RCPS: regionalna celostna prometna strategija na ravni prometne ali problemske regije;
-
OCPS: občinska celostna prometna strategija.
5. člen
(pristojnosti na področju celostnega prometnega načrtovanja)
(1)
Za celostno prometno načrtovanje in izvajanje celostnih prometnih strategij so pristojne država in občine.
(2)
Ministrstvo, pristojno za prometno politiko (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), usmerja in spremlja razvoj celostnega prometnega načrtovanja v Republiki Sloveniji ter sodeluje pri njem, pripravlja programe, smernice in priročnike za celostno prometno načrtovanje in sprejetje drugih ukrepov, ki vplivajo na izboljšanje prakse in odpravo težav na področju prometa, ter opravlja druge naloge, določene s tem zakonom. Ministrstvo tudi spodbuja ozaveščanje, informiranje in izobraževanje o celostnem prometnem načrtovanju.
6. člen
(nevladne organizacije v javnem interesu na področju trajnostne mobilnosti)
(1)
Nevladna organizacija na področju trajnostne mobilnosti pridobi status nevladne organizacije v javnem interesu, če izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu, in če deluje na vsaj enem od področij trajnostne mobilnosti.
(2)
Ministrstvo lahko glede projektov, ki jih sofinancira država, od občine zahteva, da pridobi mnenje nevladne organizacije v javnem interesu na področju trajnostne mobilnosti glede vprašanj, povezanih s področjem in območjem njenega delovanja.
II. poglavje: NAČELA CELOSTNEGA PROMETNEGA NAČRTOVANJA
7. člen
(načelo trajnostnega prometa)
(1)
S celostnim prometnim načrtovanjem se spodbuja razvoj trajnostnega prometa, katerega cilj je spremeniti strukturo prometnih načinov v korist bolj trajnostnih oblik mobilnosti, ki so energetsko učinkovitejše, prispevajo h gospodarni rabi prostora ter povzročajo manj izpustov toplogrednih plinov, hrupa in drugih onesnaževal kakor prevozna sredstva na fosilna goriva.
(2)
Razvoj trajnostnega prometa se spodbuja zlasti tako, da se zagotavljajo pogoji za večjo uporabo vseh oblik trajnostnega prometa, da se okrepi razvoj javnega potniškega prometa, da se spodbujajo rešitve za oblike mobilnosti, ki nadomeščajo ali zmanjšujejo uporabo osebnih vozil, in da se oblikujejo rešitve za druge oblike mobilnosti, ki koristijo ciljem iz prejšnjega odstavka.
8. člen
(načelo prednostnega upravljanja prometa)
(1)
V okviru celostnega prometnega načrtovanja je treba prednostno zagotoviti boljši izkoristek obstoječe prometne infrastrukture in ukrepov upravljanja prometa pred vlaganji v nove infrastrukturne zmogljivosti.
(2)
Učinkovito upravljanje prometa ima pri primerljivih stroških v primeru povečevanja prometa prednost pred zagotavljanjem novih infrastrukturnih zmogljivosti.
9. člen
(načelo celostnega pristopa)
(1)
Celostno prometno načrtovanje temelji na pristopu, da je treba vse vrste prometa uravnotežiti in povezati v učinkovit trajnostni prometni sistem.
(2)
Celostni pristop upošteva razvojne potrebe različnih vrst prometa in jih usklajuje z možnostmi za izvajanje investicij ter doseganje širših okoljskih, družbenih in gospodarskih koristi, na podlagi katerih se oblikujejo usklajene prometna, prostorska, energetska in okoljska oziroma podnebna politika.
(3)
Celostni pristop izhaja iz vizije in ciljev razvoja prometnega sistema, s katerimi se določajo prednostne naloge, presoja ukrepov ter opredelita spremljanje in vrednotenje učinkov.
10. člen
(načelo prometne dostopnosti)
(1)
Država in občine zagotovijo, da se s prometnim sistemom zagotavlja ustrezna prometna dostopnost vsem prebivalcem, pri čemer se posebna pozornost nameni ranljivim udeležencem v prometu.
(2)
S celostnim prometnim načrtovanjem se zagotavlja optimalna usklajenost prometnega sistema s potrebami ljudi po mobilnosti in potrebami gospodarstva po oskrbi oziroma transportni logistiki.
11. člen
(načelo vključevanja eksternih stroškov prometa)
(1)
Pri celostnem prometnem načrtovanju se upoštevajo tudi eksterni stroški posameznih vrst prometa in se spodbuja sprejemanje ukrepov, ki udejanjajo načelo, da morajo uporabniki prometne infrastrukture v čim večjem obsegu kriti celotne eksterne stroške prometa.
(2)
Pri načrtovanju razvoja prometa se zagotavljajo pošteni konkurenčni pogoji za vse prometne načine.
12. člen
(načelo gospodarnosti z viri)
Načrtovanje razvoja prometa upošteva cilje smotrne rabe prostora, finančnih in energetskih virov ter ohranjanja okolja, narave in naravnih virov.
13. člen
(načelo sodelovanja)
(1)
Pri celostnem prometnem načrtovanju država in občine ter drugi udeleženci celostnega prometnega načrtovanja v okviru svoje organiziranosti in pristojnosti sodelujejo in se usklajujejo.
(2)
Pri iskanju in usklajevanju interdisciplinarnih rešitev je treba zagotoviti, da predlagane in izvedene rešitve prispevajo k izboljšanju pogojev za spodbujanje trajnostnih oblik mobilnosti, k večji prometni dostopnosti, varnosti in višji kakovosti bivanja.
14. člen
(načelo vključevanja javnosti)
(1)
Pristojni organi morajo pri odločanju in sprejemanju celostnih prometnih strategij vključiti javnost v zgodnje in učinkovito sodelovanje v celotnem procesu priprave in izvajanja celostnih prometnih strategij.
(2)
Pri vključevanju javnosti se zagotovi javna dostopnost do vseh informacij v zvezi s pripravo celostnih prometnih strategij in zainteresiranim omogoči vpogled v vso dokumentacijo v vseh fazah priprave celostnih prometnih strategij v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.
III. poglavje: CELOSTNE PROMETNE STRATEGIJE
15. člen
(celostne prometne strategije)
(1)
Celostno prometno načrtovanje se izvaja s celostnimi prometnimi strategijami na državni, regionalni in občinski ravni.
(2)
S celostnimi prometnimi strategijami se v skladu z načeli celostnega prometnega načrtovanja določijo usmeritve glede razvoja prometa.
(3)
Celostne prometne strategije vsebujejo naslednje splošne zahteve:
-
ključne dosežke in izzive,
-
strateške usmeritve za posamezne prometne podsisteme,
-
ukrepe, časovni načrt, finančne vire in nosilce za njihovo izvedbo,
-
načrt spremljanja in vrednotenja izvajanja celostnih prometnih strategij ter učinkov ukrepov.
(4)
Celostne prometne strategije so medsebojno usklajene, pri čemer mora biti RCPS usklajena z DCPS in državnim akcijskim programom za izvajanje DCPS, OCPS pa mora biti usklajena z DCPS in RCPS ter akcijskimi programi za njihovo izvajanje.
(5)
Minister podrobneje predpiše vsebino, obliko, način priprave, odstotek in višino sofinanciranja celostnih prometnih strategij, način spremljanja njihove kakovosti ter učinkov ukrepov.
2. Celostno prometno načrtovanje na državni ravni
16. člen
(državna celostna prometna strategija)
(1)
DCPS je krovni strateški dokument države s področja prometa, prometne infrastrukture, usmerjanja razvoja in upravljanja prometa.
(2)
Poleg splošnih zahtev iz tretjega odstavka prejšnjega člena DCPS vsebuje zlasti:
-
dolgoročno zasnovo razvoja državnega prometnega sistema;
-
usmeritve za upravljanje prometa na državni ravni;
-
povezavo s strategijo prostorskega razvoja Slovenije;
-
usmeritve dolgoročne podnebne strategije in cilje Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta;
-
povezavo z Nacionalnim programom varstva okolja;
-
določitev prometnih in problemskih regij;
-
zasnovo razvoja državne prometne infrastrukture;
-
zasnovo razvoja javnega potniškega prometa;
-
zasnovo spodbujanja aktivne mobilnosti;
-
zasnovo razvoja infrastrukture za alternativna goriva v prometu;
-
zasnovo navezovanja na vseevropsko prometno omrežje;
-
zasnovo navezovanja na druga mednarodna prometna omrežja in prometna omrežja sosednjih držav;