Zakon o železniškem prometu (ZZelP)

4349. Zakon o železniškem prometu (ZZelP)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi zakona o železniškem prometu (ZZelP)

Razglašam zakon o železniškem prometu (ZZelP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 2. novembra 1999.

001-22-159/99

Ljubljana, dne 10. novembra 1999.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N O ŽELEZNIŠKEM PROMETU (ZZelP)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen zakona)

Ta zakon določa pogoje za izvajanje prevoznih storitev v železniškem prometu, določa tiste storitve, ki so na področju železniškega prometa javne dobrine, ki jih zagotavlja Republika Slovenija (v nadaljevanju: država) z obvezno gospodarsko javno službo, določa javno železniško infrastrukturo, njen status in pogoje za pristop nanjo, določa način uresničevanja pravice do stavke na področju železniškega prometa, določa naloge direkcije za železniški promet in določa način reorganizacije in privatizacije javnega podjetja Slovenske železnice, d.d.

2. člen

(pomen izrazov)

V tem zakonu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

-

prevozne storitve v železniškem prometu so prevoz potnikov in/ali blaga v notranjem in mednarodnem železniškem prometu;

-

prevoznik je javno podjetje, ki ga na podlagi zakona ustanovi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), ali druga pravna oseba, katere pretežna dejavnost je opravljanje prevoznih storitev v železniškem prometu in ki zagotavlja vleko vlakov (v nadaljnjem besedilu: prevoznik);

-

upravljavec javne železniške infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) je javno podjetje, ki je odgovorno za vzdrževanje in modernizacijo obstoječe javne železniške infrastrukture in vodenje prometa na njej;

-

mednarodno poslovno združenje je zveza najmanj dveh prevoznikov s sedežem v različnih državah članicah Evropske skupnosti, katerega cilj je izvajanje mednarodnih prevoznih storitev v železniškem prometu med državami članicami Evropske skupnosti;

-

vozni red je akt upravljavca, ki določa čas odhoda in prihoda vlakov na postaje in postajališča, čas postankov ter vmesne čase, pomembne za varno odvijanje železniškega prometa;

-

vlakovna pot je zmogljivost transportne infrastrukture, potrebna za vožnjo vlaka med dvema krajema ob določenem času;

-

licenca je dokument, s katerim je prevozniku priznana sposobnost, da opravlja vse ali posamezne vrste prevoznih storitev v železniškem prometu;

-

licenčni organ je organ, pristojen za izdajanje licenc;

-

varnostno spričevalo je dokument, s katerim prevoznik dokazuje, da izpolnjuje zahteve, ki so določene za varnost prometa na posamezni progi.

II. PREVOZNE STORITVE V ŽELEZNIŠKEM PROMETU

3. člen

(javni prevoz in prevoz za lastne potrebe)

(1)

Prevozne storitve v železniškem prometu opravlja prevoznik kot javni prevoz. Javni prevoz je prevoz potnikov ali blaga, ki je pod enakimi pogoji dostopen vsakomur in ki ga prevoznik opravlja na podlagi sklenjene pogodbe o prevozu.

(2)

Prevoz za lastne potrebe je prevoz oseb ali blaga v železniškem prometu, ki ga prevoznik opravlja za potrebe svoje dejavnosti.

(3)

Prevozne storitve v železniškem prometu se izvajajo po tržnih pogojih, kolikor ta zakon ne določa drugače.

4. člen

(državna nadomestila)

(1)

Prevozniku, ki opravlja:

-

železniški prevoz potnikov v mednarodnem prometu,

-

železniški prevoz blaga in

-

kombinirani prevoz,

lahko država zaradi uresničevanja posebnih interesov nadomešča del sredstev za naložbe, za raziskave in del stroškov prevozov, s katerimi se mu zagotavlja enakopraven ekonomski položaj s prevozniki blaga in potnikov v drugih vrstah prometa.

(2)

Za nadomestilo lahko zaprosi prevoznik, ki je registriran v Republiki Sloveniji in ki z obrazloženo zahtevo lahko izkaže, da je skladno s prvim odstavkom tega člena upravičen do nadomestila. Zahtevi mora priložiti dokazila o razliki med realizirano prodajno ceno in stroški prevoza ter ceno, ki jo dosegajo drugi prevozniki, oziroma dokazilo o ekonomski upravičenosti naložbe ali smotrnosti raziskave.

(3)

O zahtevi prevoznika za nadomestilo stroškov odloča ministrstvo, pristojno za promet, ki pri presoji upravičenosti upošteva naslednje kriterije:

-

javni interes;

-

možnost dostopa do drugih oblik prevoza, če gre za prevoz potnikov ali blaga;

-

razliko med prihodkom na osnovi tarife in stroški prevoznika;

-

razliko med prihodki, ki jih prevoznik lahko doseže na trgu in dejanskimi stroški prevoza;

-

usmerjenost raziskovalnega dela v dolgoročno zasnovo razvoja slovenskega železniškega prometa s poudarkom na uresničevanju nacionalnega programa razvoja javne železniške infrastrukture;

-

vpliv naložbe na varnost železniškega prometa in na kvalitativne ter kvantitativne možnosti, ki jih le-ta zagotavlja uporabnikom.

(4)

Vlada z uredbo predpiše način uporabe kriterijev in pomen posameznega kriterija iz prejšnjega odstavka tega člena ter postopek za uveljavljanje zahteve za nadomestilo stroškov.

(5)

Medsebojne pravice in obveznosti uredita upravičenec, ki mu je bilo nadomestilo odobreno in ministrstvo, pristojno za promet, s pogodbo.

(6)

Prevoznik, ki je prejel nadomestilo stroškov skladno z določbami prejšnjih odstavkov tega člena, mora voditi ločeno računovodsko evidenco, ki omogoča ločen obračun za dejavnost, v okviru katere opravlja storitve, za katere je prejel nadomestilo, ter preglednost uporabe sredstev tega nadomestila.

(7)

Predpis o vsebini in načinu vodenja evidenc iz prejšnjega odstavka izda minister, pristojen za promet v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.

5. člen

(kombinirani prevoz)

(1)

Kombinirani prevoz je prevoz blaga, pri katerem se zabojnik dolžine najmanj 6 m, zamenljivo tovorišče, tovorna prikolica, sedlasti polpriklopnik z vlečno enoto ali brez nje in cestno tovorno vozilo prevaža v železniškem prometu ali po vodni plovni poti, pri čemer se dovoz in odvoz intermodalnih prevoznih enot z nakladališč ali razkladališč do najbližjega terminala za kombinirani prevoz, oziroma pristanišča RO-RO, opravita s cestnim prevozom.

(2)

Vlada z uredbo določi razdaljo dovoza in odvoza po cestnem omrežju, dokumente, ki jih mora za izvajanje dovoza in odvoza zagotoviti prevoznik, takse in druge pristojbine, ki jih mora plačevati prevoznik za dovoz in odvoz, ter morebitne oprostitve plačila taks in pristojbin skladno z zakonom in druga vprašanja, povezana z operativnim izvajanjem dovoza in odvoza.

6. člen

(prevoz potnikov)

(1)

Prevoz potnikov v notranjem železniškem prometu opravlja prevoznik kot mestne, primestne in regionalne storitve.

(2)

Prevoz potnikov v notranjem železniškem prometu zagotavlja država kot javno dobrino z obvezno gospodarsko javno službo.

(3)

Prevozne storitve iz prvega odstavka tega člena izvaja javno podjetje. Vrsto in obseg storitev, pogoje za njihovo zagotavljanje, prevozne cene in kakovost storitev iz prvega odstavka tega člena določa vlada z uredbo.

7. člen

(ravnanje ob stavki)

(1)

Med stavko morajo železniški delavci v skladu s predpisi o varnosti železniškega prometa, zagotavljati minimalni obseg prevoznih storitev v železniškem prometu, s katerim se zagotavlja varnost ljudi in premoženja in so nenadomestljiv pogoj za delo pravnih in fizičnih oseb ter izpolnjevanje mednarodnih obveznosti. S kolektivno pogodbo za dejavnost železniškega prometa in z dogovorom, sklenjenim na njeni podlagi, se določijo elementi za izdelavo voznega reda ter način dela med stavko.

(2)

Med stavko morajo delavci opravljati tudi prevozne storitve v železniškem prometu za obrambo, zaščito in reševanje oziroma dela, ki so potrebna, da se med naravno in drugo nesrečo rešijo človeška življenja in premoženje.

(3)

Stavka, ki se izvaja skladno s predpisi, kolektivno pogodbo in na njeni podlagi sklenjenim dogovorom, se ne šteje za posebne razmere v gospodarstvu v smislu 8. člena tega zakona.

8. člen

(ravnanje ob posebnih razmerah)

(1)

Ob posebnih razmerah, ki jih ugotovi vlada (naravne in druge nesreče, motnje v gospodarstvu ipd.), lahko ta določi prednostne prevozne storitve v železniškem prometu.

(2)

Vlada lahko pooblasti ministra, pristojnega za promet, da v primerih iz prejšnjega odstavka določi vlake, ki morajo voziti, in delo, ki mora biti v zvezi s tem opravljeno, pri čemer mora ob naravnih in drugih nesrečah upoštevati odločitve organov, ki vodijo zaščito, reševanje in pomoč.

(3)

V vojnem ali izrednem stanju lahko minister, pristojen za promet in zveze, določi način dela v javnih podjetjih, ki opravljajo prevozne storitve v železniškem prometu in upravljajo z javno železniško infrastrukturo, kot tudi način dela drugih prevoznikov v železniškem prometu.

III. ŽELEZNIŠKA INFRASTRUKTURA

1. Javna železniška infrastruktura

9. člen

(status javne železniške infrastrukture in upravljanje)

(1)

Javna železniška infrastruktura so objekti in naprave, potrebni za nemoteno odvijanje javnega železniškega prometa ter pripadajoča zemljišča, ki funkcionalno služijo njihovi namenski rabi.

(2)

Javna železniška infrastruktura je grajeno javno dobro v lasti države in se uporablja na način in pod pogoji, določenimi s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.

(3)

Železniški promet na javni železniški infrastrukturi se odvija pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo varnost železniškega prometa. Prevozne storitve v železniškem prometu morajo biti opravljene skladno s predpisi, ki urejajo javni prevoz potnikov in blaga.

(4)

Javno železniško infrastrukturo upravlja upravljavec, ki mora izpolnjevati s predpisi določene pogoje za izvajanje vzdrževanja in modernizacije javne železniške infrastrukture in vodenje železniškega prometa. Upravljavec mora z državo skleniti pogodbo o upravljanju javne železniške infrastrukture, v kateri so določene medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti. Upravljanje javne železniške infrastrukture zajema gospodarjenje z njo in sklepanje s tem povezanih pravnih poslov.

(5)

Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena je na javni železniški infrastrukturi mogoče pridobiti služnost napeljevanja vodovoda in kanalizacije, električnih, telefonskih in telegrafskih napeljav, plinovoda, služnost prehoda ter pravico do uporabe na podlagi zakupa ali najema. Pogodbe o služnosti in zakupno ali najemno pogodbo sklepa z uporabnikom upravljavec.

(6)

Upravljavec mora voditi računovodsko evidenco, ki omogoča obračun stroškov za javno železniško infrastrukturo in obračun njene uporabnine.

(7)

Predpis o vsebini in načinu vodenja evidenc iz prejšnjega odstavka izda minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.

10. člen

(sestavni deli javne železniške infrastrukture)

Sestavni deli javne železniške infrastrukture so:

-

zemljišča, na katerih je zgrajena javna železniška infrastruktura in zemljišča, ki so namenjena njeni funkcionalni rabi;

-

tiri in progovno telo, zlasti nasipi, useki, drenaže, odvodni jarki in kanali, obložni zidovi, nasadi za zaščito pobočij itd.;

-

zgornji ustroj zlasti tirnice, vodilne tirnice, pragovi, vezni in pritrdilni material, greda, vključno s tamponskim slojem, kretnice, križišča, okretnice in prenosnice (razen tistih, ki so izključno namenjene lokomotivam);

-

potniški peroni;

-

tovorne klančine, dostopne poti, zidne ograje, žive meje, palisade, protipožarni pasovi, naprave za ogrevanje kretnic, snegolovi;

-

grajeni objekti, zlasti mostovi, prepusti, nadhodi, predori, galerije, podporni in oporni zidovi ter objekti za zaščito pred plazovi, padanjem kamenja in alarmne naprave;

-

nivojska križanja, vključno s signalno varnostnimi napravami;

-

dostopne poti za potnike in dovoz blaga;

-

signalno-varnostne in telekomunikacijske naprave na odprti progi, na železniških in ranžirnih postajah, vključno z napravami za njihovo napajanje z električno energijo in prostori za te naprave, tirne zavore;

-

električna razsvetljava, namenjena varnemu železniškemu prometu;

-

naprave za pretvorbo in prenos električne energije kot pogonske energije za vleko vlakov, zlasti elektro-napajalne postaje, energetski vodi od elektro-napajalnih postaj do vozne mreže, vozna mreža z nosilno konstrukcijo;

-

železniška postajna poslopja in zgradbe, namenjene vodenju železniškega prometa in dejavnosti upravljavca;

-

ranžirne postaje s pripadajočimi napravami.

(2)

Sestavni deli javne železniške infrastrukture niso popravljalni tiri (tiri za popravilo železniških vozil in odstranjevanje napak, nastalih pri natovarjanju tovorov), tiri v lokomotivskih depojih in garažni tiri.

11. člen

(gospodarska javna služba vzdrževanja in modernizacije obstoječe javne železniške infrastrukture ter vodenja železniškega prometa)

(1)

Vzdrževanje in modernizacija obstoječe javne železniške infrastrukture in vodenje železniškega prometa na njej je obvezna gospodarska javna služba, ki jo izvaja upravljavec.

(2)

Vzdrževanje in modernizacija obstoječe javne železniške infrastrukture obsega:

-

organiziranje in izvajanje vzdrževalnih del v obsegu, ki omogoča njeno normalno obratovalno sposobnost ter zagotavlja prometno varnost (tekoče vzdrževanje);

-

organiziranje in izvajanje vzdrževalnih del, zaradi ohranjanja in izboljševanja prometnih in varnostnih lastnosti obstoječe javne železniške infrastrukture, ki se opravljajo v daljših časovnih obdobjih;

-

organiziranje rekonstrukcijskih del, ki se izvajajo med odvijanjem železniškega prometa (modernizacija);

-

nadzor nad stanjem obstoječe javne železniške infrastrukture;

-

vzpostavitev prevoznosti obstoječe javne železniške infrastrukture ob naravnih in drugih nesrečah;

-

vodenje evidenc in drugih podatkov o javni železniški infrastrukturi, ki jih zahtevajo predpisi.

(3)

Vodenje železniškega prometa na javni železniški infrastrukturi obsega predvsem:

-

vodenje prometa vlakov;

-

usklajevanje voznih redov prevoznikov, usklajevanje voznih redov s tujimi železniškim upravami, priprava predloga voznega reda in izvajanje potrjenega voznega reda;

-

izvajanje tehnoloških procesov dela na prometnih mestih;

-

nadzor nad izvajanjem prevoznih storitev v železniškem prometu skladno z izdanimi licencami in varnostnimi spričevali ter po dodeljenih vlakovnih poteh.

(4)

Z uredbo določi vlada način opravljanja gospodarske javne službe iz prvega odstavka tega člena.

12. člen

(odvzem statusa grajenega javnega dobra)

(1)

Delu javne železniške infrastrukture se lahko odvzame status grajenega javnega dobra le, če ni več potreben za odvijanje javnega železniškega prometa ter opravljanje prevoznih storitev v javnem železniškem prometu.

(2)

Če je delu javne železniške infrastrukture odvzet status grajenega javnega dobra, ga vlada prenese na upravljavca v skladu z zakonom.

13. člen

(nacionalni program)