Poslovnik Vlade Republike Slovenije

2438. Poslovnik Vlade Republike Slovenije

Na podlagi četrtega odstavka 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97, 23/99 in 119/00) je Vlada Republike Slovenije na 26. seji dne 10. maja 2001 sprejela

P O S L O V N I K
Vlade Republike Slovenije

1. UVODNI DOLOČBI

1. člen

(predmet urejanja)

S tem poslovnikom se urejata organizacija in način dela Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).

2. člen

(predsednik vlade)

Predsednik Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: predsednik vlade) v skladu z ustavo, zakoni in tem poslovnikom vodi in usmerja delo vlade, usklajuje delo ministrov, skrbi za enotnost vlade in jo predstavlja. V ta namen sklicuje in vodi seje vlade, daje ministrom napotke, zahteva poročanje posameznih ministrov o njihovem delu, predstavlja vlado pred drugimi vejami državne oblasti, se udeležuje mednarodnih in drugih srečanj ter zastopa stališča vlade v medijih.

Predsednik vlade lahko generalnemu sekretarju Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: generalni sekretar) izdaja obvezna navodila o izvajanju njegovih pristojnosti po tem poslovniku.

2. ORGANIZACIJA DELA VLADE

3. člen

(seje vlade)

Vlada dela in odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na rednih in dopisnih sejah vlade.

Na rednih sejah predsednik vlade in ministri (v nadaljnjem besedilu: člani vlade) sodelujejo in odločajo neposredno.

Na dopisnih sejah člani vlade sodelujejo in odločajo z uporabo informacijsko-telekomunikacijskih storitev v okviru informacijskega sistema za podporo postopkom sprejemanja odločitev vlade (v nadaljnjem besedilu: informacijski sistem vlade).

4. člen

(delovna telesa vlade)

Za predhodno obravnavo posameznih zadev iz svoje pristojnosti ter za dokončno obravnavo gradiv, ki obravnavajo posamezna ožja in manj pomembna vprašanja, ustanovi vlada odbore in komisije (v nadaljnjem besedilu: delovna telesa).

S sklepom o ustanovitvi delovnega telesa vlada določi:

-

naloge in delovno področje delovnega telesa;

-

vrste odločitev, za katere so ministri, ki so člani delovnega telesa, pooblaščeni, da jih v imenu vlade dokončno obravnavajo;

-

ministre in direktorje vladnih služb, ki so po funkciji predsednik, namestnik in člani delovnega telesa. Minister oziroma direktor, ki je član več delovnih teles, lahko za posamezno delovno telo s pisnim pooblastilom določi funkcionarja ali javnega uslužbenca, ki ga pri delu delovnega telesa stalno zastopa. Glede njegovih pravic in dolžnosti se uporablja 30. člen tega poslovnika.

Strokovno-administrativna dela za posamezno delovno telo opravlja Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: generalni sekretariat) ali druga vladna služba, podrejena generalnemu sekretarju, ki jo določi generalni sekretar, če vlada ne odloči drugače. Generalni sekretar lahko za posamezno delovno telo imenuje sekretarja delovnega telesa.

5. člen

(sveti vlade)

Z namenom vzpostavitve dialoga z organizacijami civilne družbe in nevladnimi strokovnimi institucijami na posameznem področju vlada (so)ustanavlja svete vlade.

S sklepom o (so)ustanovitvi sveta se določijo:

-

naloge in delovno področje sveta;

-

organizacije civilne družbe, nevladne strokovne institucije, ministrstva in vladne službe, katerih predstavniki so člani sveta. Svoje predstavnike določijo organizacije civilne družbe in strokovne institucije same. Predstavniki ministrstev in vladnih služb so lahko ministri, direktorji, drugi funkcionarji in javni uslužbenci;

-

povračilo stroškov in višino sejnin za člane, ki niso predstavniki vladnih organov oziroma služb;

-

organ, služba oziroma oseba, ki za svet opravlja strokovno-administrativne naloge;

-

organ oziroma služba, ki krije stroške delovanja sveta. Če se v sklepu to ne določi, krije stroške predlagatelj vladnega gradiva, s katerim je bil svet ustanovljen.

6. člen

(delovna skupina vlade)

Za izpolnitev nalog, ki jih vlada naloži več ministrstvom in vladnim službam, lahko vlada imenuje delovno skupino vlade.

S sklepom o ustanovitvi delovne skupine vlada določi:

-

nalogo delovne skupine in rok za njeno izpolnitev;

-

vodjo skupine in člane delovne skupine.

Delovna skupina preneha delovati po izpolnitvi naloge ali po preteku roka za njeno izpolnitev. Ob prenehanju delovanja vodja delovne skupine nemudoma predloži vladi poročilo o izpolnitvi naloge.

3. GRADIVO VLADE

7. člen

(pooblaščeni predlagatelji gradiva vlade)

Gradivo vlade lahko predlagajo v obravnavo predsednik vlade, ministri, generalni sekretar vlade, direktorji vladnih služb, predsednik strateškega sveta, ustanovljenega pri predsedniku vlade, in drugi pooblaščeni predlagatelji (v nadaljnjem besedilu: predlagatelji).

7.a člen

(gradivo nepooblaščenih predlagateljev)

Gradivo, ki ga na vlado naslovi nepooblaščeni predlagatelj, generalni sekretar pošlje v reševanje pristojnemu ministrstvu ali pristojni vladni službi, ki mora nepooblaščenemu predlagatelju odgovoriti najkasneje v 15 dneh od dneva prejema gradiva in odgovor posredovati v vednost generalnemu sekretarju.

Če gradivo nepooblaščenega predlagatelja obravnava vprašanja, ob katerih mora ukrepati ali oblikovati stališča vlada, predloži ministrstvo ali vladna služba iz prejšnjega odstavka vladi ustrezno gradivo vlade, ki vsebuje tudi predlog odgovora nepooblaščenemu predlagatelju, najkasneje v roku 20 dni od dneva prejema gradiva.

Gradiva iz prvega odstavka tega člena, za katera ni pristojna vlada, ministrstva ali vladne službe, generalni sekretar odstopi pristojnemu organu najkasneje v roku 10 dni od dneva prejema gradiva.

8. člen

(gradivo vlade)

Gradivo vlade je skupek dokumentov s predlogi vladnih odločitev, ki jih predlagatelj predloži vladi v obravnavo.

Gradivo mora predlagatelj predložiti jezikovno in nomotehnično urejeno. Lektorirani morajo biti predlogi predpisov in drugih splošnih aktov, ki se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije, predlogi programskih in strateških dokumentov vlade ter predlogi dokumentov, ki jih vlada pošlje Ustavnemu sodišču in Računskemu sodišču. Lekturo opravi Sektor za prevajanje generalnega sekretariata. Kadar gradivo pregleda Stalna koordinacijska skupina za redakcijo slovenskih besedil mednarodnih aktov, ki se objavljajo v Uradnem listu Republike Slovenije, lektura iz prejšnjega stavka ni potrebna. Predlagatelj gradiva pošlje gradivo v lekturo, še preden ga pošlje vladni službi, pristojni za zakonodajo, in v vladni postopek obravnave. Pri tem predlagatelj upošteva čas, ki je glede na obsežnost in zahtevnost besedila potreben za pregled in lekturo vladnega gradiva.

Gradivo vlade sestavljata spremni dopis in jedro gradiva.

Spremni dopis, ki ga podpiše predstojnik predlagatelja, se naslovi na generalni sekretariat in vsebuje:

-

podatke, ki se nanašajo na identifikacijo gradiva,

-

predlog sklepov, ki naj jih vlada sprejme v zvezi z gradivom, predlaganim v jedru gradiva,

-

podatek o fizični ali pravni osebi, kadar je kot zunanji strokovnjak sodelovala pri pripravi dela ali celotnega gradiva, in s tem povezanih stroških, ki bremenijo javnofinančna sredstva,

-

postopek obravnave gradiva vlade,

-

povzetek podatkov z zagotovilom predlagatelja o opravljenih aktivnostih in opredelitvijo posledic, ki jih prinaša gradivo,

-

kratek povzetek gradiva, če gradivo obsega več kot pet strani,

-

druge podatke, pomembne za odločanje vlade.

Jedro gradiva vsebuje predlog zakona, podzakonskega predpisa ali akta in drugih odločitev vlade.

Sestavne dele spremnega dopisa in jedra gradiva podrobneje določi generalni sekretar v sodelovanju z vladno službo, pristojno za zakonodajo.

Spremni dopis in jedro gradiva, ki vsebuje predpis ali drug akt z določeno enotno identifikacijsko oznako EVA, se pripravita v informacijskem sistemu za vodenje podatkov o predpisih in pripravo elektronskih dokumentov v postopku sprejemanja predpisov, ki ga upravlja, vodi in koordinira vladna služba, pristojna za zakonodajo, ter se generalnemu sekretariatu pošljeta po informacijskem sistemu za pripravo predpisov.

Predlagatelj gradiva odgovarja za točnost podatkov in korektno predstavitev posledic predlaganih rešitev ter za strokovno pripravo gradiva.

Posamezna ministrstva in vladne službe spremljajo ustreznost tistega dela gradiva, ki spada v njihovo pristojnost oziroma se dotika njihovega delovnega področja.

8.a člen

(predlogi sklepov)

Predlogi sklepov morajo biti oblikovani jasno in jedrnato. Vsebovati morajo pravno podlago, nosilce nalog in realne roke za njihovo izvedbo.

S predlogi sklepov se posameznemu organu ali službi ne smejo nalagati naloge, katerih opravljanje nalaga že zakon oziroma drug splošni predpis, in naloge, za katere organ ali služba po veljavnih predpisih ni pristojna.

8.b člen

(sestavine predloga zakona)

Predlog zakona vsebuje:

-

naslov,

-

uvod,

-

besedilo členov,

-

obrazložitev posameznega člena ali zaokroženih vsebinskih sklopov členov,

-

besedilo členov, za katere se predlaga sprememba,

-

druge sestavine in podatke, ki jih določa Poslovnik Državnega zbora.

Predlogu zakona se predložijo tudi osnutki podzakonskih predpisov, katerih izdajo določa predlog zakona. Sestavne dele teh osnutkov in način njihove priprave določi generalni sekretar v sodelovanju z vladno službo, pristojno za zakonodajo.

Uvod predloga zakona vsebuje sestavine, določene s Poslovnikom Državnega zbora, in presojo posledic na posamezna področja ter povzetek o sodelovanju javnosti pri pripravi predloga zakona.

Presoja posledic iz prejšnjega odstavka obsega vsaj:

-

presojo finančnih posledic za državni proračun in druga javno finančna sredstva z načinom zagotovitve,

-

presojo administrativnih posledic, ki vključuje tudi informacijske vidike,

-

presojo posledic na gospodarstvo, posebej na mala in srednja podjetja ter konkurenčnost podjetij,

-

presojo posledic na okolje, ki vključuje tudi prostorske in varstvene vidike,

-

presojo posledic na socialnem področju,

-

presojo posledic glede na dokumente razvojnega načrtovanja.

Ne glede na tretji odstavek tega člena uvod predloga zakona, ki se predlaga za obravnavo in sprejem po nujnem postopku, in uvod predloga zakona o ratifikaciji mednarodne pogodbe vsebujeta kot obvezne le sestavine, določene s Poslovnikom Državnega zbora.

Predlagatelj predpisa po dvoletnem izvajanju zakona, sprejetega po nujnem postopku, pripravi poročilo o stanju na področju, ki je bilo predmet urejanja s tem zakonom, in ga pošlje v obravnavo vladi.

Generalni sekretariat na podlagi poročil iz prejšnjega odstavka enkrat letno pripravi zbirno poročilo in ga pošlje v vednost Državnemu zboru.

Presojo posledic na posamezna področja pri predlogu zakona, katerega predlagatelj ni vlada, pripravi pristojno ministrstvo ali vladna služba v mnenju, s katerim vlada podpre obravnavo in sprejem predloga zakona.

8.c člen

(sestavine predloga podzakonskega predpisa vlade)

Predlog podzakonskega predpisa vlade vsebuje:

-

preambulo,

-

naslov,

-

besedilo členov,

-

obrazložitev.

Obrazložitev predloga iz prejšnjega odstavka vsebuje predstavitev pravne podlage, vsebinsko obrazložitev predlaganih rešitev in presojo posledic po posameznih področjih iz četrtega odstavka prejšnjega člena, če te niso mogle biti celovito predstavljene v predlogu zakona.

Določbe tega člena se smiselno uporabljajo za ratifikacijo oziroma potrditev mednarodnih pogodb z aktom vlade.

8.č člen

(sestavine predloga akta ali druge odločitve vlade)

Predlog akta ali druge odločitve vlade, če zakon ne določa drugače, vsebuje:

-

preambulo,

-

naslov,

-

besedilo,

-

obrazložitev.

a8.č člen

(uradno prečiščeno besedilo)

Predlagatelj, ki predloži vladi v sprejem novelo podzakonskega predpisa, v roku treh dni po objavi tega predpisa v Uradnem listu Republike Slovenije predloži vladi v potrditev predlog uradnega prečiščenega besedila podzakonskega predpisa.

Določba prejšnjega odstavka ne velja za spremembo podzakonskega predpisa, ki zgolj podaljšuje njegovo veljavnost.

8.d člen

(sestavine predloga podzakonskega predpisa ministra ali nosilca javnega pooblastila)

Za predlog podzakonskega predpisa ministra ali nosilca javnega pooblastila se priporoča smiselna uporaba določb šestega odstavka 8. člena, 8.c člena, 9. člena, 9.a člena in 10. člena tega poslovnika v delu, v katerem se določajo roki za medresorsko usklajevanje.

9. člen

(sodelovanje javnosti)

Predlogi in mnenja, ki jih strokovna in druga javnost naslavlja na vlado, pristojno ministrstvo ali vladno službo, se proučijo in po možnosti upoštevajo ob naslednji pripravi predpisa.

Predlagatelj predpisa povabi strokovno in drugo javnost k sodelovanju pri pripravi predpisa s splošnim vabilom, kateremu je priložen osnutek predpisa, na spletnih straneh.

Predlagatelj predpisa lahko tudi izpostavi posamezna vprašanja, ki jih z vabilom k sodelovanju, kateremu je priložen osnutek predpisa, naslovi na konkretno organizacijo, civilno-družbeno osebo ali posameznega strokovnjaka.

Rok za odziv javnosti iz drugega odstavka tega člena, ki ga določi predlagatelj, je 30 do 60 dni od objave na spletnih straneh oziroma v skladu z dogovorom za sodelovanje po prejšnjem odstavku.

Predlagatelj predpisa s povzetkom o sodelovanju javnosti pri pripravi predpisa najpozneje ob posredovanju predloga predpisa v obravnavo vladi pisno seznani strokovno ali drugo javnost iz drugega odstavka tega člena o bistvenih predlogih ali mnenjih, ki niso bili upoštevani, skupaj z obrazložitvijo razlogov.

Javnosti se ne povabi k sodelovanju pri pripravi predlogov predpisov v primerih, ko po naravi stvari to ni mogoče (ukrepi, ki se sprejemajo po nujnem postopku, ukrepi, ki morajo biti sprejeti in uveljavljeni nemudoma, z določenim začetkom veljavnosti brez predhodne seznanitve javnosti).

Javnost se ne povabi k sodelovanju pri pripravi predloga državnega proračuna, predloga rebalansa državnega proračuna, predloga sprememb državnega proračuna, predloga zakona o izvrševanju državnega proračuna in podzakonskih predpisov na njegovi podlagi, predloga zaključnega računa državnega proračuna, predloga poslovnika vlade, predloga odloka, predloga resolucije z izjemo predloga resolucije o nacionalnem programu na posameznem področju, predloga dokumentov razvojnega načrtovanja in izvajanja razvojnih politik, predloga deklaracije, predloga aktov o ratifikaciji mednarodnih pogodb in predloga sklepa.

Določbe drugega do petega odstavka tega člena se ne uporabljajo, če sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov ureja zakon.

9.a člen

(objava na spletnih staneh)

Gradivo iz drugega odstavka prejšnjega člena, ki se objavi na spletnih straneh, vsebuje:

-

osnutek predpisa,

-

povzetek vsebine s strokovnimi podlagami, ključna vprašanja in cilje,

-

čas trajanja javne predstavitve, v katerem je mogoče posredovati stališča, predloge, mnenja in pripombe,

-

datum in kraj morebitne javne obravnave ali druge oblike sodelovanja in

-

uradni elektronski naslov in telefon predlagatelja.

10. člen

(predhodno medresorsko usklajevanje)

Gradiva vlade morajo biti pred predložitvijo vladi v obravnavo medresorsko usklajevana z ministrstvi in vladnimi službami, ki jih zadevajo.

Posamezna ministrstva in vladne službe morajo v vseh fazah priprave in obravnave gradiva vlade spremljati ustreznost tistega dela zagotovil in rešitev iz predloga gradiva, ki sodi v njihovo pristojnost.

Predlogi splošnih aktov in aktov poslovanja vlade morajo biti vedno predhodno usklajeni z ministrstvom, pristojnim za finance, in vladno službo, pristojno za zakonodajo, ki o usklajenosti podata pisno mnenje.

Gradiva v zvezi z dokumenti razvojnega načrtovanja morajo biti predhodno usklajena z ministrstvom, pristojnim za razvoj.

Gradiva v zvezi s sklepanjem mednarodnih pogodb in nepogodbenih mednarodnih aktov morajo biti v skladu z zakonom, ki ureja zunanje zadeve, predhodno usklajena z ministrstvom, pristojnim za zunanje zadeve.

V predhodnem medresorskem usklajevanju mora vsako zaprošeno ministrstvo in vladna služba dati svoje mnenje k pripravljenemu gradivu najpozneje v 14 dneh po njegovem prejemu oziroma predlagatelju in generalnemu sekretarju sporočiti, da zaradi obsega ali ravni pripravljenosti gradiva potrebuje daljši rok za pripravo mnenja. Dodatni rok za pripravo mnenja ne sme biti daljši od 30 dni od prejema gradiva.

Če se v postopku predhodnega medresorskega usklajevanja gradivo naknadno spremeni, je ob pripravi splošnih aktov in aktov poslovanja vlade treba ponovno pridobiti mnenje vladne službe, pristojne za zakonodajo, mnenje ministrstva za finance pa samo, če se naknadno bistveno spremeni obseg predvidenih javnofinančnih izdatkov. Ob ponovnem zaprosilu za mnenje predlagatelj opozori na naknadne spremembe gradiva. Ponovno mnenje oziroma sporočilo, da zaradi obsega sprememb ali ravni pripravljenosti gradiva potrebuje daljši rok za pripravo ponovnega mnenja, mora biti podano najpozneje v petih delovnih dneh po prejemu spremenjenega gradiva. Dodatni rok za pripravo mnenja ne sme biti daljši od 15 dni od prejema spremenjenega gradiva.

11. člen

(obravnava neusklajenega gradiva)

Minister ali direktor vladne službe lahko pisno zahteva, da se gradivo predloži vladi v obravnavo:

-

če uskladitve po opravljenem predhodnem medresorskem usklajevanju z zaprošenimi ministrstvi in vladnimi službami ni bilo mogoče doseči ali

-

če zaradi nujnosti obravnave gradiva predhodnega medresorskega usklajevanja ni bilo mogoče izvesti.

V zahtevi iz prejšnjega odstavka minister ali direktor vladne službe navede ministrstvo ali vladno službo, s katerim uskladitve ni bilo mogoče doseči, neusklajena vprašanja in argumente za svojo odločitev ali razloge za nujnost obravnave gradiva brez predhodnega medresorskega usklajevanja.

V spremnem dopisu gradiva iz prvega odstavka tega člena se vidno označi, da je gradivo predloženo vladi v obravnavo na zahtevo ministra ali direktorja vladne službe.

Mnenja ministrstev in vladnih služb, s katerimi predlagatelj vladnega gradiva ni dosegel predhodne uskladitve, so priloga k vladnemu gradivu, ki je v postopku izdelave in je še predmet medresorskega posvetovanja.

11.a člen

(obravnava gradiva brez sodelovanja javnosti)

Minister ali direktor vladne službe lahko pisno zahteva, da se gradivo predloži vladi v obravnavo, če zaradi nujnosti obravnave gradiva sodelovanja z javnostjo ni bilo mogoče izvesti.

V zahtevi iz prejšnjega odstavka minister ali direktor vladne službe navede razloge za nujnost obravnave gradiva brez sodelovanja javnosti.

V spremnem dopisu gradiva iz prvega odstavka tega člena se vidno označi, da je gradivo predloženo vladi v obravnavo na zahtevo ministra ali direktorja vladne službe.

12. člen

(oblika gradiva vlade in drugih dokumentov)

Vlada obravnava samo tista gradiva, ki so generalnemu sekretariatu poslana v elektronski obliki. Gradivo vlade mora biti podpisano z varnim elektronskim podpisom predlagatelja ali na drug način, ki ga določi generalni sekretar in iz katerega je nedvomno razvidno, da je gradivo poslal predlagatelj.

Celotno gradivo vlade z vsemi sestavnimi deli mora biti poslano v eni datoteki, z izjemo podatkov o izvedbi notranjih postopkov pred odločitvijo na seji vlade, ki se pošljejo v ločeni datoteki. Izjemoma je mogoče gradivo vlade poslati tudi v več ločenih datotekah, če posameznih delov gradiva iz tehničnih razlogov ali zaradi stopnje tajnosti določenih delov gradiva ni mogoče združiti.

Izjemoma lahko generalni sekretar predlaga predsedniku vlade oziroma predsedniku delovnega telesa, da na dnevni red seje uvrsti tudi gradivo, ki ga zaradi tehničnih ali drugih upravičenih razlogov ni bilo mogoče pravočasno predložiti v elektronski obliki.

Prvi odstavek tega člena se uporablja tudi za vse druge dokumente, ki jih ministrstva in vladne službe pošljejo generalnemu sekretariatu.

13. člen

(zavrnitev gradiva vlade)

Če gradivo vlade ni pripravljeno v skladu s tem poslovnikom, generalni sekretar to sporoči predlagatelju skupaj s pojasnilom, kako naj ga dopolni oziroma popravi. V informacijskem sistemu vlade se objavi samo popravljeno gradivo, zavrnjeno pa le, če tako odloči generalni sekretar po posvetovanju s predlagateljem gradiva, kadar je zaradi obsežnosti ali nujnosti gradiva to smotrno.

Če gradivo obravnava vprašanja, ki spadajo v delovno področje ustanovljenih svetov vlade ali delovnih skupin in ti gradiva še niso obravnavali, generalni sekretar pozove predlagatelja, da gradivo predloži pristojnemu telesu v predhodno obravnavo.

Gradivo, ki ne obravnava vprašanj, ob katerih mora ukrepati ali oblikovati stališča vlada, je pa pomembno za spremljanje stanja oziroma za obveščenost članov vlade, pošlje generalni sekretar članom vlade v vednost. Takšnega gradiva vlada ne obravnava.

Predlagatelj gradiva, ki se z zavrnitvijo ne strinja, lahko poda zahtevo iz prvega odstavka 53. člena tega poslovnika.

4. DELO VLADE

4.1 Splošne določbe

14. člen

(objavljanje gradiva v informacijskem sistemu vlade)

Generalni sekretar gradivo vlade, ki ni zavrnjeno na podlagi 13. člena tega poslovnika, sklice sej, zapisnike sej in druge dokumente, povezane s sejo vlade in njenih delovnih teles, objavi v informacijskem sistemu vlade.

Dostop do informacijskega sistema vlade imajo člani vlade, generalni sekretar, vodja Kabineta predsednika vlade, direktorji vladnih služb in njihovi pooblaščenci.

Generalni sekretar lahko odloči, da imajo dostop do informacijskega sistema vlade tudi drugi predstojniki organov in organizacij oziroma pooblaščeni predstavniki parlamentarnih strank, ki sestavljajo vladno koalicijo. O odobrenih dostopih obvesti predsednika vlade.

Z objavo gradiva in drugih dokumentov v informacijskem sistemu vlade se šteje, da je bilo gradivo poslano članom vlade in drugim pooblaščencem.

Naslovniki gradiv morajo generalnemu sekretarju takoj sporočiti morebitne tehnične okvare, zaradi katerih imajo moten dostop do informacijskega sistema vlade. V tem primeru generalni sekretar pošlje gradivo prejemniku na drug primeren način (telefaks, kurirji, elektronska pošta...).

15. člen

(pripombe k objavljenemu gradivu)

Člani vlade lahko v treh delovnih dneh po objavi vladnega gradiva dajo k njemu svoje pripombe oziroma lahko nasprotujejo njegovi obravnavi. V navedenem roku lahko ministrstva, pristojna za finance, pravosodje in upravo, ter služba vlade, pristojna za zakonodajo, zahtevajo podaljšanje roka na devet delovnih dni, če gre za obsežnejše gradivo, in če njegovo sprejetje pomeni velike finančne posledice, dodatne obremenitve sodišč ali javne uprave oziroma nove pravnosistemske rešitve.

Direktorji vladnih služb, ki so neposredno podrejene predsedniku vlade, lahko h gradivom, ki posegajo na njihovo delovno področje, sami dajo pripombe, generalni sekretar pa lahko daje pripombe k vsem vladnim gradivom. Postopek obravnave takšnih gradiv se lahko nadaljuje, ko se predlagatelj gradiva opredeli do pripomb.

Če so člani vlade k objavljenemu vladnemu gradivu dali pripombe, se postopek obravnave nadaljuje:

-

po prejemu obvestila o njegovi uskladitvi. Hkrati s tem obvestilom predlagatelj predloži besedilo sprememb oziroma dopolnitev osnovnega gradiva. Če to zaradi obsežnosti sprememb ni smotrno, predlagatelj predloži novo gradivo. Za besedilo sprememb oziroma novo gradivo se smiselno uporabljajo določbe prvega odstavka 14. člena tega poslovnika, prvega in drugega odstavka tega člena ter prvega odstavka 16. člena;

-

po prejemu obvestila predlagatelja o opravljenem, a neuspešnem usklajevanju, in njegove zahteve, da se gradivo obravnava kljub neusklajenosti.

Neusklajeno gradivo, glede katerega v roku enega meseca od dneva objave ni bila prejeta opredelitev iz drugega odstavka oziroma obvestilo ali zahteva iz prejšnjega odstavka tega člena, se šteje za umaknjeno iz vladnega postopka. Takšno gradivo generalni sekretar odstrani iz informacijskega sistema vlade.

16. člen

(določanje postopka obravnave)

Če k vladnemu gradivu niso bile dane pripombe, generalni sekretar po poteku najmanj treh delovnih dni od njegove objave določi postopek njegove obravnave.

Poslovnik Vlade Republike Slovenije

Časovnica