Poslovnik Vlade Republike Slovenije

2438. Poslovnik Vlade Republike Slovenije

Na podlagi četrtega odstavka 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97, 23/99 in 119/00) je Vlada Republike Slovenije na 26. seji dne 10. maja 2001 sprejela

P O S L O V N I K Vlade Republike Slovenije

1. UVODNI DOLOČBI

1. člen

(predmet urejanja)

S tem poslovnikom se urejata organizacija in način dela Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).

2. člen

(predsednik vlade)

Predsednik Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: predsednik vlade) v skladu z ustavo, zakoni in tem poslovnikom vodi in usmerja delo vlade, usklajuje delo ministrov, skrbi za enotnost vlade in jo predstavlja. V ta namen sklicuje in vodi seje vlade, daje ministrom napotke, zahteva poročanje posameznih ministrov o njihovem delu, predstavlja vlado pred drugimi vejami državne oblasti, se udeležuje mednarodnih in drugih srečanj ter zastopa stališča vlade v medijih.

Predsednik vlade lahko generalnemu sekretarju Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: generalni sekretar) izdaja obvezna navodila o izvajanju njegovih pristojnosti po tem poslovniku.

2. ORGANIZACIJA DELA VLADE

3. člen

(seje vlade)

Vlada dela in odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na rednih in dopisnih sejah vlade.

Na rednih sejah predsednik vlade in ministri (v nadaljnjem besedilu: člani vlade) sodelujejo in odločajo neposredno.

Na dopisnih sejah člani vlade sodelujejo in odločajo z uporabo informacijsko-telekomunikacijskih storitev v okviru informacijskega sistema za podporo postopkom sprejemanja odločitev vlade (v nadaljnjem besedilu: informacijski sistem vlade).

4. člen

(delovna telesa vlade)

Za predhodno obravnavo posameznih zadev iz svoje pristojnosti ter za dokončno obravnavo gradiv, ki obravnavajo posamezna ožja in manj pomembna vprašanja, ustanovi vlada odbore in komisije (v nadaljnjem besedilu: delovna telesa).

S sklepom o ustanovitvi delovnega telesa vlada določi:

-

naloge in delovno področje delovnega telesa;

-

vrste odločitev, za katere so ministri, ki so člani delovnega telesa, pooblaščeni, da jih v imenu vlade dokončno obravnavajo;

-

ministre in direktorje vladnih služb, ki so po funkciji predsednik, namestnik in člani delovnega telesa. Minister oziroma direktor, ki je član več delovnih teles, lahko za posamezno delovno telo s pisnim pooblastilom določi funkcionarja ali višjega upravnega delavca, ki ga pri delu delovnega telesa stalno zastopa. Glede njegovih pravic in dolžnosti se uporablja 30. člen tega poslovnika.

Strokovno-administrativna dela za posamezno delovno telo opravlja Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: generalni sekretariat) ali druga vladna služba, podrejena generalnemu sekretarju, ki jo določi generalni sekretar, če vlada ne odloči drugače. Generalni sekretar lahko za posamezno delovno telo imenuje sekretarja delovnega telesa.

5. člen

(sveti vlade)

Z namenom vzpostavitve dialoga z organizacijami civilne družbe in nevladnimi strokovnimi institucijami na posameznem področju vlada (so)ustanavlja svete vlade.

S sklepom o (so)ustanovitvi sveta se določijo:

-

naloge in delovno področje sveta;

-

organizacije civilne družbe, nevladne strokovne institucije, ministrstva in vladne službe, katerih predstavniki so člani sveta. Svoje predstavnike določijo organizacije civilne družbe in strokovne institucije same. Predstavniki ministrstev in vladnih služb so lahko ministri, direktorji, drugi funkcionarji in višji upravni delavci;

-

povračilo stroškov in višino sejnin za člane, ki niso predstavniki vladnih organov oziroma služb;

-

organ, služba oziroma oseba, ki za svet opravlja strokovno-administrativne naloge;

-

organ oziroma služba, ki krije stroške delovanja sveta. Če se v sklepu to ne določi, krije stroške predlagatelj vladnega gradiva, s katerim je bil svet ustanovljen.

6. člen

(delovna skupina vlade)

Za izpolnitev nalog, ki jih vlada naloži več ministrstvom in vladnim službam, lahko vlada imenuje delovno skupino vlade.

S sklepom o ustanovitvi delovne skupine vlada določi:

-

nalogo delovne skupine in rok za njeno izpolnitev;

-

vodjo skupine in člane delovne skupine.

Delovna skupina preneha delovati po izpolnitvi naloge ali po preteku roka za njeno izpolnitev. Ob prenehanju delovanja vodja delovne skupine nemudoma predloži vladi poročilo o izpolnitvi naloge.

3. GRADIVO VLADE

7. člen

(pooblaščeni predlagatelji vladnega gradiva)

Gradivo vlade lahko predlagajo v obravnavo predsednik vlade, ministri, generalni sekretar vlade, direktorji vladnih služb in drugi pooblaščeni predlagatelji (v nadaljnjem besedilu: predlagatelji).

8. člen

(gradivo vlade)

Gradivo vlade je skupek dokumentov s predlogi vladnih odločitev, ki jih predlagatelj predloži vladi v obravnavo in s katerimi se vladi predlaga sprejem določenih sklepov.

Predložena gradiva vlade morajo biti usklajena med ministrstvi in vladnimi službami, ki jih zadevajo, razen če zaradi nujnosti ali drugih razlogov to ni mogoče. Predlagatelji pri pripravi zakonov, predpisov in drugih gradiv pravne narave v vseh fazah postopka sodelujejo s službo vlade za zakonodajo. Gradivo mora predlagatelj predložiti jezikovno in stilistično urejeno.

Gradivo vlade sestavljajo spremni dopis gradiva, gradivo in priloge gradiva.

V spremnem dopisu gradiva, ki se naslovi na generalni sekretariat, mora predlagatelj navesti podatke v tem vrstnem redu:

-

naslov gradiva;

-

klasifikacijsko številko gradiva, če gre za predlog predpisa, pa enotno identifikacijsko oznako (EVA);

-

predlog sklepov vlade;

-

ime predlagatelja;

-

ime osebe, ki je bila odgovorna za strokovno pripravo in usklajevanje gradiva, ter imena oseb, ki bodo sodelovale pri delu Državnega zbora Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Državni zbor), če bo gradivo obravnaval;

-

izjavo o usklajevanju s pristojnimi ministrstvi in vladnimi službami oziroma navedbo neusklajenosti;

-

izjavo, da je gradivo obravnaval pristojni svet, če je za obravnavano področje ustanovljen, oziroma navedbo, naj svet gradivo obravnava po opravljeni predhodni obravnavi gradiva na pristojnem delovnem telesu;

-

predlog za skrajšanje rokov, ki veljajo za obravnavo gradiva, s kratko obrazložitvijo;

-

predlog postopka, po katerem naj vlada gradivo obravnava;

-

kratek povzetek gradiva, če brez prilog obsega več kot pet strani, v obsegu največ ene strani.

Predlog iz osme alinee prejšnjega odstavka se daje zgolj izjemoma, navedba predloga iz devete alinee ni obvezna.

Gradivo mora vsebovati:

-

oceno finančnih posledic njegovega sprejetja;

-

navedbo razlogov za sprejem predlaganih sklepov oziroma drugih aktov;

-

če gre za splošen pravni akt obrazložitev skladnosti s predpisi Evropske unije ter oceno povečanja oziroma zmanjšanja obremenitve sodišč ali javne uprave;

-

obrazložitev usklajenosti predlaganih rešitev s posameznimi sistemskimi ureditvami, še zlasti če gre za področje človekovih pravic, svoboščin in kaznovalne politike ter pojasnilo morebitne neusklajenosti;

-

obrazložitev morebitne medresorske neusklajenosti gradiva;

-

druge podatke in informacije, potrebne za odločanje na seji vlade.

Gradivo, ki se predlaga v nadaljnjo obravnavo Državnemu zboru, mora vsebovati tudi vse sestavine, ki jih predpisuje poslovnik državnega zbora.

Gradivu se kot priloga priložijo:

-

izjava o skladnosti predloga zakona ali drugega splošnega akta s predpisi Evropske unije, če se z gradivom predlaga vladi v obravnavo predlog zakona ali drugega splošnega akta. Izjava se izpolni na obrazcu, ki je sestavni del tega poslovnika. Če gradivo z ničimer ni povezano s pravnim redom Evropske unije, se to navede na koncu spremnega dopisa gradiva. V tem primeru se obrazec ne prilaga;

-

mnenje ministrstva, pristojnega za finance, in službe vlade, pristojne za zakonodajo, če se z gradivom predloži vladi v obravnavo predlog zakona ali drugega predpisa. Če k predloženemu gradivu ministrstvo ali služba ni dala pripomb, se to navede v spremnem dopisu gradiva in se mnenje ne prilaga;

-

mnenje ministrstva, pristojnega za upravo, če se z gradivom predlaga vladi v obravnavo zakon ali drug predpis, katerega izvajanje je v pristojnosti upravnih enot. Ministrstvo, pristojno za upravo, lahko pridobi predhodno mnenje upravnih enot skupaj z oceno kadrovskih in finančnih posledic;

-

mnenje pooblaščenega telesa za nadzor nad državnimi pomočmi, če se gradivo nanaša na državne pomoči.

Za pripravo mnenj iz tega odstavka imajo pristojna ministrstva in službe na voljo 14 dni od prejema gradiva. Če v tem roku mnenje ni dano, lahko predlagatelj gradivo predloži brez njihovega mnenja, ker se šteje, da ne nasprotujejo obravnavi gradiva.

9. člen

(oblika gradiva vlade in drugih dokumentov)

Vlada obravnava samo tista gradiva, ki so generalnemu sekretariatu poslana v elektronski obliki. Vladno gradivo mora biti podpisano z varnim elektronskim podpisom predlagatelja oziroma mora biti na drug način, ki ga določi generalni sekretar, nedvomno razvidno, da je gradivo poslal predlagatelj.

Celotno vladno gradivo z vsemi sestavnimi deli mora biti poslano v eni datoteki v vrstnem redu iz 8. člena tega poslovnika. Izjemoma je mogoče vladno gradivo poslati tudi v ločenih datotekah, če posameznih delov gradiva zaradi uporabe različnih programov ali tajnosti določenih delov gradiva ni mogoče združiti.

Izjemoma lahko generalni sekretar predlaga predsedniku vlade oziroma predsedniku delovnega telesa, da na dnevni red seje uvrsti tudi gradivo, ki ga zaradi tehničnih ali drugih upravičenih razlogov ni bilo mogoče pravočasno predložiti v elektronski obliki.

Ministrstva in vladne službe pošiljajo generalnemu sekretariatu, tako kot je določeno v prvem odstavku tega člena, tudi vse druge dokumente.

Ministrstva in vladne službe si morajo v elektronski obliki izmenjavati mnenja, ki jih predlagatelj v skladu s tem poslovnikom priloži vladnemu gradivu.

10. člen

(predlogi sklepov)

Predlogi sklepov morajo biti oblikovani jasno in jedrnato. Vsebovati morajo pravno podlago, nosilce nalog, realne roke za njihovo izvedbo in navedbo, koga je treba seznaniti s sklepom.

S predlogi sklepov se posameznemu organu ali službi ne smejo nalagati naloge, katerih opravljanje nalaga že zakon oziroma drug splošen predpis, in naloge za katere organ ali služba po veljavnih predpisih ni pristojna.

11. člen

(ocena finančnih posledic gradiva vlade)

Pri ocenjevanju finančnih posledic vladnega gradiva se, če gre za večja finančna sredstva, sklicuje na podatke in ocene, ki so zapisane v veljavnem finančnem načrtu ustreznega proračunskega uporabnika in njegovi obrazložitvi. Če finančne posledice gradiva vlade v finančnih načrtih niso bile predvidene in ustrezno obrazložene, mora ocena finančnih posledic vsebovati vse sestavine, ki jih za posamezen ukrep morata vsebovati finančni načrt in njegova obrazložitev. V oceni večjih finančnih posledic se vedno navedejo tudi:

-

predvidene spremembe prejemkov in izdatkov proračuna za prihodnja tri leta;

-

predlogi za pokrivanje povečanih izdatkov proračuna ali predlogi za nadomestitev zmanjšanih prejemkov proračuna.

Če gradivo vlade nima večjih finančnih posledic, se pri zakonskih in drugih predpisih navedejo zgolj podatki iz obeh alinei prejšnjega odstavka, pri drugem gradivu pa le približna ocena oziroma navedba, da gradivo ne prinaša novih finančnih obveznosti.

Če je predlagatelj predvidljive finančne posledice ocenil prenizko, se manjkajoča sredstva zagotovijo praviloma iz njegovih proračunskih sredstev.

12. člen

(zavrnitev gradiva vlade)

Če gradivo vlade ni pripravljeno v skladu s tem poslovnikom, generalni sekretar to sporoči predlagatelju skupaj s pojasnilom, kako naj ga dopolni oziroma popravi. V informacijskem sistemu vlade se objavi samo popravljeno gradivo, zavrnjeno pa le, če tako odloči generalni sekretar po posvetovanju s predlagateljem gradiva, ker je zaradi obsežnosti ali nujnosti gradiva to smotrno.

Če gradivo obravnava vprašanja, ki spadajo v delovno področje ustanovljenih svetov vlade ali delovnih skupin in ti gradiva še niso obravnavali, generalni sekretar pozove predlagatelja, da gradivo predloži pristojnemu telesu v predhodno obravnavo.

Gradivo, ki ne obravnava vprašanj, ob katerih mora ukrepati ali oblikovati stališča vlada, je pa pomembno za spremljanje stanja oziroma za obveščenost članov vlade, pošlje generalni sekretar članom vlade. Takšnega gradiva vlada ne obravnava.

Predlagatelj gradiva, ki se z zavrnitvijo ne strinja, lahko poda zahtevo iz prvega odstavka 53. člena tega poslovnika.

13. člen

(gradivo nepooblaščenih predlagateljev)

Gradivo, ki ga na vlado naslovi nepooblaščeni predlagatelj, generalni sekretar pošlje v reševanje pristojnemu ministrstvu oziroma vladni službi, ki mora nepooblaščenemu predlagatelju odgovoriti najkasneje v 30 dneh.

Če gradivo nepooblaščenega predlagatelja obravnava vprašanja, ob katerih mora ukrepati ali oblikovati stališča vlada, predloži ministrstvo ali vladna služba iz prejšnjega odstavka vladi ustrezno vladno gradivo, ki vsebuje tudi predlog odgovora nepooblaščenemu predlagatelju, najkasneje v roku 20 dni.

Gradiva iz prvega odstavka tega člena, za katera ni pristojna vlada, ministrstva ali vladne službe, generalni sekretar odstopi pristojnemu organu.

4. DELO VLADE

4.1 Splošne določbe

14. člen

(objavljanje gradiva v informacijskem sistemu vlade)

Generalni sekretar gradivo vlade, ki ni zavrnjeno na podlagi 12. člena tega poslovnika, sklice sej, zapisnike sej in druge dokumente, povezane s sejo vlade in njenih delovnih teles, objavi v informacijskem sistemu vlade.