Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR-1)

2546. Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR-1)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR-1)

Razglašam zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 23. maja 2001.

Št. 001-22-56/01

Ljubljana, dne 1. junija 2001.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N
O ZDRAVSTVENEM VARSTVU RASTLIN (ZZVR-1)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

Ta zakon določa zdravstveno varstvo rastlin; biotično varstvo rastlin; pridobivanje, izmenjavo podatkov in informacijski sistem; stroške in odškodnine; javno službo zdravstvenega varstva rastlin; določa organe, ki so odgovorni za uresničevanje tega zakona in inšpekcijsko nadzorstvo ter ureja ukrepe in obveznosti v zvezi s pojavom, preprečevanjem vnosa in širjenja ter zatiranjem škodljivih organizmov na rastlinah, rastlinskih proizvodih in nadzorovanih predmetih v skladu z:

-

Direktivo Komisije št. 92/70/EGS z dne 30. julija 1992 o določitvi podrobnih pravil za popise, ki se opravijo za priznanje varovanih območij v Skupnosti (UL L št. 250 z dne 29. 8. 1992, str. 37),

-

Direktivo Komisije št. 92/90/EGS z dne 3. novembra 1992 o obveznostih pridelovalcev in uvoznikov rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov in podrobnostih za njihovo registracijo (UL L št. 344 z dne 26. 11. 1992, str. 38),

-

Direktivo Komisije št. 92/105/EGS z dne 3. decembra 1992 o določanju stopnje standardizacije za rastlinske potne liste, ki se uporabljajo za premeščanje nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov znotraj Skupnosti, in določanju podrobnih postopkov za izdajo takih rastlinskih potnih listov ter pogojev in podrobnih postopkov za njihovo zamenjavo (UL L št. 4 z dne 8. 1. 1993, str. 22), zadnjič spremenjeno z Direktivo Komisije 2005/17/ES z dne 2. marca 2005 o spremembi nekaterih določb Direktive 92/105/EGS glede rastlinskih potnih listov (UL L št. 57 z dne 3. 3. 2005, str. 23),

-

Direktivo Komisije št. 93/50/EGS z dne 24. junija 1993 o določitvi nekaterih rastlin, ki niso navedene v delu A Priloge V Direktive Sveta 77/93/EGS in katerih proizvajalci, skladišča ali distribucijski centri na pridelovalnih območjih teh rastlin se navedejo v uradnem registru (UL L št. 205 z dne 17. 8. 1993, str. 22),

-

Direktivo Komisije št. 93/51/EGS z dne 24. junija 1993 o predpisih za premeščanje nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov prek varovanega območja (UL L št. 205 z dne 17. 8. 1993, str. 24),

-

Direktivo Komisije št. 94/3/ES z dne 21. januarja 1994 o postopku obveščanja o zadržanju pošiljke ali škodljivega organizma, ki predstavlja neposredno fitosanitarno nevarnost, iz tretjih držav (UL L št. 32 z dne 5. 2. 1994, str. 37),

-

Direktivo Komisije št. 98/22/ES z dne 15. aprila 1998 o minimalnih pogojih za opravljanje zdravstvenih pregledov rastlin v Skupnosti, in sicer tistih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, ki prihajajo iz tretjih držav in za katere se zdravstveni pregledi opravljajo na mestih pregledov, ki niso v namembnem kraju (UL L št. 126 z dne 28. 4. 1998, str. 26),

-

Direktivo Sveta št. 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L št. 169 z dne 10. 7. 2000, str. 1), zadnjič spremenjeno z Direktivo Komisije 2010/1/EU z dne 8. januarja 2010 o spremembi prilog II, III in IV k Direktivi Sveta 2000/29/ES o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L št. 7 z dne 12. 1. 2010, str. 17),

-

Direktivo Komisije št. 2008/61/ES z dne 17. junija 2008 o določitvi pogojev, pod katerimi je mogoče nekatere škodljive organizme, rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, iz Prilog I do V Direktive Sveta 2000/29/ES, vnesti ali jih premeščati znotraj Skupnosti oziroma na nekaterih njenih varovanih območjih v preskusne ali znanstvene namene in za delo pri žlahtnjenju (kodificirana različica), (UL L št. 158 z dne 18. 6. 2008, str. 41).

Določbe tega zakona se uporabljajo tudi za izvajanje ukrepov proti drugim rastlinskim škodljivim organizmom, ki niso navedeni v predpisih iz prejšnjega odstavka in se pojavijo na ozemlju Republike Slovenije ter:

-

zaradi množičnega izbruha povzročajo gospodarsko škodo v kmetijstvu,

-

pomenijo nevarnost za zdravstveno varstvo semenskega materiala rastlin ali

-

imajo škodljiv vpliv na gospodarstvo, okolje ali druž bo.

2. člen

(namen)

Zdravstveno varstvo rastlin je namenjeno:

-

varstvu rastlin in rastlinskih proizvodov pred škodljivimi organizmi;

-

preprečevanju vnosa in širjenja ter zatiranju škodljivih organizmov z zagotavljanjem fitosanitarnih ukrepov;

-

ugotavljanju in določanju škodljivih organizmov;

-

omogočanju optimalne pridelave rastlin in trgovanja z njimi;

-

varovanju okolja, narave ter posledično zdravja ljudi z izvajanjem stalnega nadzora škodljivih organizmov, z uvajanjem biotičnega varstva rastlin in z opazovalno napovedovalno dejavnostjo;

-

usmerjanju in spremljanju razvoja dejavnosti za varovanje zdravja rastlin;

-

skrbi za izobraževanje in osveščanje prebivalstva o varovanju zdravja rastlin.

2.a člen

(naloge)

Za uresničevanje namenov zdravstvenega varstva rastlin iz prejšnjega člena se izvajajo zlasti naslednje temeljne naloge:

-

stalni zdravstveni nadzor rastočih rastlin, vključno z obdelanimi površinami (polja, nasadi, drevesnice, rastlinjaki, laboratoriji, in podobno), prostoživečimi rastlinami ter rastlinami v skladiščih ali med prevozom;

-

spremljanje škodljivih organizmov in izvajanje ocen tveganja zaradi nevarnosti škodljivih organizmov ter njihovo obvladovanje;

-

fitosanitarni nadzor vnosa organizmov, ki so škodljivi za rastline ali rastlinske proizvode in imajo škodljiv vpliv na gospodarstvo, okolje ali družbo, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti;

-

fitosanitarni nadzor zaradi izvoza pošiljk rastlin, za katere so predpisane posebne zahteve zaradi varovanja zdravja rastlin;

-

izvajanje posebnega nadzora škodljivih organizmov, zlasti fitosanitarnih pregledov, načrtovanega spremljanja zdravstvenega stanja rastlin in sistematičnih raziskav;

-

fitosanitarno potrjevanje, zlasti opravljanje fitosanitarnih pregledov rastlin in rastlinskih proizvodov na ozemlju Republike Slovenije zaradi izdajanja fitosanitarnih spričeval, rastlinskih potnih listov in drugih uradnih dokumentov;

-

fitosanitarno ukrepanje;

-

inšpekcijsko nadzorstvo nad zagotavljanjem varovanja rastlin pred škodljivimi organizmi in preprečevanjem njihovega škodljivega vpliva na gospodarstvo, okolje in družbo;

-

opravljanje drugih nalog, določenih v tem zakonu in drugih predpisih.

2.b člen

(odgovorni uradni organi)

Naloge iz prejšnjega člena opravljajo odgovorni uradni organi v Republiki Sloveniji:

-

ministrstvo, pristojno za zdravstveno varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo),

-

osrednji odgovorni uradni organ za zdravstveno varstvo rastlin, ustanovljen z uredbo vlade, izdano na podlagi zakona, ki ureja državno upravo (v nadaljnjem besedilu: Uprava),

-

pristojni organ za inšpekcijsko nadzorstvo,

-

pravne osebe na podlagi javnega pooblastila iz 68. člena tega zakona,

-

pristojni carinski organ.

Kadar odgovorni uradni organi iz druge, tretje in četrte alinee prejšnjega odstavka ter izvajalci javne službe zdravstvenega varstva rastlin iz 60. člena tega zakona opravljajo naloge iz prejšnjega člena, se štejejo za uradno državno organizacijo za varstvo rastlin po mednarodni konvenciji, ki ureja varstvo rastlin.

Organi iz prvega odstavka tega člena pri opravljanju nalog iz prejšnjega člena uporabljajo posebno označbo, s katero izkazujejo, da te naloge opravljajo kot uradna državna organizacija. Obliko označbe in način njene uporabe določi minister, pristojen za zdravstveno varstvo rastlin.

3. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1.

Zdravstveno varstvo rastlin je varovanje zdravja rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov pred škodljivimi organizmi s pomočjo fitosanitarnih ukrepov.

2.

Rastline so žive rastline in določeni živi deli takih rastlin, vključno s semeni.

Za žive dele rastlin se štejejo:

-

plodovi v botaničnem smislu, razen tistih, ki so konzervirani z globokim zamrzovanjem,

-

vrtnine, razen tistih, ki so konzervirane z globokim zamrzovanjem,

-

gomolji, čebulice, korenike in drugi podzemni organi za razmnoževanje,

-

rezano cvetje,

-

veje z listi ali iglicami,

-

posekana drevesa z ohranjenimi listi ali iglicami,

-

listi, listje,

-

tkivne kulture,

-

živ cvetni prah,

-

cepiči za okuliranje, potaknjenci, cepiči,

-

katerikoli drug del rastlin, ki bi lahko bil določen po postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive Sveta št. 2000/29/ES (UL L št. 169 z dne 10. 7. 2000) z vsemi spremembami.

Seme pomeni seme v botaničnem pomenu, razen tistega, ki ni namenjeno setvi.

3.

Rastlinski proizvodi so proizvodi rastlinskega izvora, nepredelani ali obdelani s preprostimi postopki in ki niso rastline iz prejšnje točke. Za rastlinski proizvod se šteje tudi les, če je v celoti ali delno ohranil svojo naravno okroglo površino, z lubjem ali brez njega, ali če gre za sekance, iveri, žagovino, lesne odpadke ali ostanke in če se uporabi pri prevozu kakršnih koli predmetov v obliki pregradnega materiala, podpornega lesa ali palet v primeru, da pomeni nevarnost za zdravje rastlin.

4.

Saditev je namestitev rastlin, da bi zagotovili njihovo nadaljnjo rast in generativno ali vegetativno razmnoževanje.

5.

Rastline za saditev so:

-

rastline, ki so že posajene in bodo ostale posajene ali bodo presajene,

-

rastline, ki še niso posajene, a so namenjene saditvi.

6.

Škodljivi organizmi pomenijo katerokoli vrsto, sev ali biotip rastline, živali ali patogenega povzročitelja, ki so škodljivi rastlinam ali rastlinskim proizvodom.

7.

Nadzorovani predmeti so zemljišča, skladiščni prostor, embalaža, prevozno sredstvo, zabojnik, zemlja ali kateri koli drug organizem, predmet ali snov, ki lahko vsebuje ali širi škodljive organizme in ki zahteva uvedbo fitosanitarnih ukrepov.

8.

Pošiljka je količina blaga, ki jo spremlja en sam dokument, potreben za carinske ali druge formalnosti, kot na primer eno samo fitosanitarno spričevalo ali en sam alternativni dokument ali žig. Pošiljko lahko sestavlja ena ali več partij..

9.

Fitosanitarni ukrep je zakonodajni, upravni ali drug postopek, ki se izvede v skladu s tem zakonom, da se prepreči vnos oziroma širjenje škodljivih organizmov.

10.

Fitosanitarni predpis pomeni ta zakon in vse predpise, izdane na njegovi podlagi, ter mednarodne pogodbe s področja zdravstvenega varstva rastlin, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.

11.

Država porekla pomeni državo, v kateri so bile pridelane rastline, iz katerih so rastlinski proizvodi.

12.

Premeščanje je vsako premikanje rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov izven mesta pridelave na ozemlju Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Skupnosti).

13.

Mesto pridelave je posest ali skupina zemljišč, ki je posamezna pridelovalna enota z vsemi pripadajočimi objekti, stroji in opremo.

14.

Vnos iz tretjih držav je vnos pošiljke in škodljivih organizmov na carinsko območje Skupnosti, ne glede na to, kakšna raba ali uporaba je bila v skladu s tem zakonom in v skladu s carinskimi predpisi dovoljena za rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete, razen vnosa zaradi tranzita.

15.

Vnos škodljivega organizma je tudi vsak vstop škodljivega organizma na območje, kjer še ni navzoč ali je navzoč v omejenem obsegu.

16.

Izvoz je vsak iznos pošiljk s carinskega območja Skupnosti in zajema tudi ponovni izvoz ter začasni izvoz.

17.

Tranzit je vsako premeščanje blaga pod carinskim nadzorom z enega mesta na drugega na carinskem območju Skupnosti, kot je določeno v 91. členu Uredbe Sveta št. 2913/92/EGS (UL L, št. 302 z dne 19. 10. 1992) o carinskem zakoniku Skupnosti.

18.

Fitosanitarno spričevalo je potrdilo o zdravstvenem stanju pošiljke, ki ga izda pristojni organ za zdravstveno varstvo rastlin, praviloma v državi porekla in spremlja pošiljko, ki se vnaša iz tretjih držav, izvaža ali prevaža v tranzitu.

19.

Fitosanitarno spričevalo za ponovni izvoz je potrdilo o zdravstvenem stanju pošiljke, ki ga izda pristojni organ za zdravstveno varstvo rastlin države, v katero se je pošiljka vnesla iz tretjih držav oziroma se je skladiščila, ponovno pakirala ali razdeljevala in spremlja pošiljko, ki se ponovno izvaža.

20.

Rastlinski potni list je uradna etiketa ali druga uradna oznaka, ki potrjuje, da rastline, rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti, ki se premeščajo na ozemlju Skupnosti, izpolnjujejo zahteve zdravstvenega varstva rastlin, v skladu s predpisi Skupnosti, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin.

21.

Imetniki rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov in zemljišč (v nadaljnjem besedilu: imetniki) so fizične in pravne osebe, ki so njihovi lastniki oziroma se ukvarjajo z njihovo pridelavo, predelavo, gospodarjenjem, prodajo ali drugo uporabo.

22.

Stalni nadzor škodljivih organizmov je uradni postopek zbiranja in shranjevanja podatkov o navzočnosti škodljivih organizmov ali njihovi odsotnosti, na podlagi fitosanitarnih pregledov, spremljanja zdravstvenega stanja, sistematičnih raziskav ali drugih postopkov ter na podlagi drugih razpoložljivih virov.

23.

Fitosanitarni pregled je pregled listin, pregled istovetnosti in zdravstveni pregled rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov z namenom, da se ugotovi navzočnost škodljivih organizmov oziroma skladnost s fitosanitarnimi predpisi.

24.

Inšpekcijsko spremljanje zdravstvenega stanja je stalni inšpekcijski postopek preverjanja zdravstvenega stanja rastlin.

25.

Uradni vzorec je vzorec, ki ga odvzame pristojni inšpektor oziroma druga uradna oseba po tem zakonu.

26.

Tretje države so države, ki niso države članice Evropske unije.

27.

Vstopno mesto je mesto, kjer so rastline, rastlinski proizvodi in drugi nadzorovani predmeti prvič vneseni na carinsko območje Skupnosti:

-

letališče v primeru zračnega prevoza,

-

pristanišče v primeru pomorskega ali rečnega prevoza,

-

postaja v primeru železniškega prevoza ter

-

mesto carinskega urada, odgovornega za območje, kjer se prečka meja Skupnosti, v primeru kateregakoli drugega prevoza.

28.

Uradni organ vstopnega mesta je odgovorni uradni organ v državi članici, pristojen za fitosanitarne preglede na vstopnem mestu.

29.

Uradni organ namembnega območja je odgovorni uradni organ v državi članici, pristojen za fitosanitarne preglede na vstopnem mestu, kjer je carinski urad namembnega območja.

30.

Carinski urad vstopnega mesta je urad vstopnega mesta iz 27. točke tega člena.

31.

Carinski urad namembnega območja je urad namembnega območja iz tretje točke 340.b člena Uredbe Komisije št. 2454/93/EGS (UL L št. 253 z dne 11. 10. 1993).

32.

Carinsko odobrena raba ali uporaba je carinsko odobrena raba ali uporaba iz 15. točke 4. člena Uredbe Sveta št. 2913/92/EGS (UL L št. 302 z dne 19. 10. 1992) o uvedbi carinskega zakonika skupnosti (v nadaljnjem besedilu: carinski zakonik Skupnosti).

33.

Seznami škodljivih organizmov ter seznami rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, so seznami iz prilog Direktive Sveta št. 2000/29/ES (UL L št. 169 z dne 10. 7. 2000) s spremembami (v nadaljnjem besedilu: direktiva), in sicer:

-

seznam I.A je seznam iz priloge I, del A;

-

seznam I.B je seznam iz priloge I, del B;

-

seznam II.A je seznam iz priloge II, del A;

-

seznam II.B je seznam iz priloge II, del B;

-

seznam III.A je seznam iz priloge III, del A;

-

seznam III.B je seznam iz priloge III, del B;

-

seznam IV.A je seznam iz priloge IV, del A;

-

seznam IV.B je seznam iz priloge IV, del B;

-

seznam V.A je seznam iz priloge V, del A;

-

seznam V.B je seznam iz priloge V, del B;

-

seznam VI. je seznam iz priloge VI.

34.

Uradna oseba je po tem zakonu tudi oseba, ki je zaposlena v odgovornem uradnem organu, ki izvaja naloge na podlagi javnega pooblastila v skladu s tem zakonom.

35.

Množični izbruh rastlinskih škodljivih organizmov je nenaden izbruh in hitro širjenje neke rastlinske bolezni (epifitocija) ali škodljivca (kalamiteta) ali rastline (plevela), ko glede na zastopanost, čas, kraj in prizadete vrste rastlin rastlinski škodljivi organizmi presegajo pričakovano število primerov in obseg pojava.

36.

Ocena tveganja je postopek vrednotenja bioloških ali drugih znanstvenih in gospodarskih dokazov, na podlagi katerih se ugotovi, ali bi morali uvesti ukrepe za nadzor nad škodljivimi organizmi, in določi intenzivnost uporabljenih fitosanitarnih ukrepov.

37.

Škodljive rastline so škodljivi organizmi, pri katerih se izvajajo fitosanitarni ukrepi, če je iz ocene tveganja razviden njihov škodljiv vpliv na gospodarstvo, okolje ali družbo.

3.a člen

(uradna izjava ali ukrep)

Šteje se, da je izjava ali ukrep uraden, če ga dajo ali sprejmejo:

-

uradne državne organizacije za varstvo rastlin tretje države ali v njihovem imenu drugi javni uslužbenci, ki so strokovno usposobljeni in pooblaščeni, za dajanje izjav ali odrejanje ukrepov v zvezi z izdajo fitosanitarnih spričeval in fitosanitarnih spričeval za ponovni izvoz ali njihove elektronske inačice,

-

javni uslužbenci, ki so zaposleni v enem od odgovornih uradnih organov države članice, in drugi izvajalci javnih pooblastil, če nimajo osebnih koristi od rezultatov ukrepov, ki jih sprejmejo, in če so za to usposobljeni, v vseh drugih primerih.

Republika Slovenija zagotavlja usposabljanje javnih uslužbencev oziroma izvajalcev javnih pooblastil iz druge alinee prejšnjega odstavka za pravilno uporabo predpisov, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin.

Uprava v skladu s programom in smernicami, sprejetimi po postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive, sprejme program usposabljanja oseb iz tega člena.

II. ZDRAVSTVENO VARSTVO RASTLIN

4. člen

(izvajalci zdravstvenega varstva rastlin)

Zdravstveno varstvo rastlin je pravica in obveznost Republike Slovenije, njenih organov ter izvajalcev javnih pooblastil, izvajalcev javne službe zdravstvenega varstva rastlin in imetnikov (v nadaljnjem besedilu: izvajalci zdravstvenega varstva rastlin).

5. člen

(obveznosti organov Republike Slovenije in izvajalcev javne službe)

Organi Republike Slovenije in izvajalci javne službe zdravstvenega varstva rastlin morajo izvajati oziroma sodelovati pri izvajanju stalnega nadzora rastlin, rastlinskih proizvodov, zemljišč, prostorov za skladiščenje, predelavo in hrambo rastlin in rastlinskih proizvodov, sredstev za prevoz rastlin in rastlinskih proizvodov ter drugih nadzorovanih predmetov, z namenom ugotavljanja in poročanja o pojavu in širjenju škodljivih organizmov ter njihovega zatiranja.

O vseh novih ali nepričakovanih pojavih škodljivih organizmov s seznamov I.A in II.A morajo izvajalci javne službe zdravstvenega varstva rastlin nemudoma obvestiti pristojnega inšpektorja in upravo.

Na področju zdravstvenega varstva rastlin v gozdarstvu so organi Republike Slovenije in izvajalci javne službe dolžni ravnati v skladu s tem zakonom in v skladu s predpisi, ki urejajo področje gozdarstva.

6. člen

(obveznosti imetnikov)

Imetniki morajo pregledovati zemljišča in gojene rastline, vključno z obdelovalnimi površinami (polja, nasadi, drevesnice, vrtovi, rastlinjaki), prostorastoče rastline, prostore za skladiščenje, predelavo in hrambo rastlin in rastlinskih proizvodov, sredstva za prevoz rastlin in rastlinskih proizvodov ter druge nadzorovane predmete, ki jih imajo v lasti ali drugi uporabi oziroma jih obdelujejo ali uporabljajo, z namenom ugotavljanja pojava in širjenja škodljivih organizmov.

O vseh novih ali nepričakovanih pojavih škodljivih organizmov s seznamov I.A in II.A ali drugih škodljivih organizmov, za katere so določeni fitosanitarni ukrepi, morajo imetniki nemudoma obvestiti pristojnega inšpektorja ali izvajalce javnih pooblastil iz 68. člena tega zakona ali izvajalce javne službe zdravstvenega varstva rastlin, ki o tem obvestijo Upravo. Izvajati morajo ukrepe za preprečevanje širjenja oziroma zatiranje škodljivih organizmov, ki jih določi Uprava.

Če imetnik ne izvede ukrepov iz prejšnjega odstavka, pristojni inšpektor odredi njihovo izvedbo na stroške imetnika.

Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena morajo imetniki, ki so lastniki, ali drugi uporabniki gozdov, o vseh novih ali nepričakovanih pojavih škodljivih organizmov s seznamov I.A in II.A iz drugega odstavka 7. člena tega zakona, nemudoma obvestiti javno gozdarsko službo, določeno v zakonu, ki ureja varstvo gozdov, ki o tem obvesti upravo.

Obveznost obveščanja iz tega člena velja tudi za katerokoli drugo osebo, ki zaradi narave svojega dela sumi ali opazi nov ali nepričakovan pojav škodljivih organizmov.

III. PREPREČEVANJE VNOSA IN ŠIRJENJA TER ZATIRANJE ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV

1. Skupne določbe

A) Škodljivi organizmi, rastline, rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti

7. člen

(seznami škodljivih organizmov)

Škodljivi organizmi se glede na nevarnost za zdravje in obstoj posameznih vrst rastlin ter glede na nevarnost povzročitve velike ekonomske škode razvrstijo v sezname. Za preprečevanje vnosa in širjenja škodljivih organizmov se izvaja stalni nadzor škodljivih organizmov ter ukrepi po tem zakonu.

Škodljivi organizmi, ki se štejejo za posebej nevarne rastlinam in rastlinskim proizvodom, so razvrščeni v naslednje sezname:

-

seznam I.A in seznam II.A, ki se nanašata na celotno ozemlje Skupnosti;

-

seznam I.B in seznam II.B, ki se nanašata na določena varovana območja.

Ukrepe za preprečevanje vnosa, širjenja ter za zatiranje škodljivih organizmov iz tega člena predpiše minister v skladu s predpisom, sprejetim po postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive.

8. člen

(seznami rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov)

Rastline, rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti, s katerimi se lahko prenašajo škodljivi organizmi iz drugega odstavka prejšnjega člena in ki pomenijo nevarnost za zdravstveno varstvo rastlin, so razvrščeni v naslednje sezname:

-

seznam III.A, ki se nanaša na prepoved vnosa;

-

seznam III.B, ki se nanaša na prepoved vnosa v določena varovana območja;

-

seznam IV.A, ki se nanaša na posebne fitosanitarne zahteve, ki morajo biti izpolnjene za vnos in premeščanje;

-

seznam IV.B, ki se nanaša na posebne fitosanitarne zahteve, ki morajo biti izpolnjene za vnos na določena varovana območja in premeščanje po njih;

-

seznam V.A, ki se nanaša na obvezen uradni zdravstveni pregled, vsebuje:

a)

seznam V.A, oddelek I, ki določa namestitev rastlinskega potnega lista,

b)

seznam V.A, oddelek II, ki določa namestitev rastlinskega potnega lista za določena varovana območja;

-

seznam V.B, ki se nanaša na obvezen uradni zdravstveni pregled preden je dovoljen vstop v Skupnost, vsebuje:

a)

seznam V.B, oddelek I, ki se nanaša na prenos škodljivih organizmov, pomembnih za vso Skupnost,

b)

seznam V.B, oddelek II, ki se nanaša na prenos škodljivih organizmov, pomembnih za določena varovana območja;

-

seznam VI, ki se nanaša na rastline in rastlinske proizvode, za katere se lahko uporabijo posebni ukrepi.

Ukrepe za rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete s seznamov iz prejšnjega odstavka predpiše minister, v skladu s predpisom, sprejetim po postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive.

9. člen

(pojav škodljivega organizma)

Če se na ozemlju Republike Slovenije pojavi škodljiv organizem s seznamov I.A in II.A, oziroma s seznamov I.B ali II.B, za katerega je Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) priznala Republiki Sloveniji status varovanega območja, ali se pojavijo simptomi na rastlini, rastlinskih proizvodih ali nadzorovanih predmetih, na podlagi katerih se sumi na okužbo s škodljivim organizmom s seznamov I.A, II.A, I.B ali II.B, morajo izvajalci zdravstvenega varstva rastlin o tem takoj na predpisan način obvestiti Upravo.

Imetnik mora zavarovati rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete ter preprečiti stik z drugimi rastlinami, rastlinskimi proizvodi in nadzorovanimi predmeti na način, ki ga določi pristojni inšpektor ali uradna oseba, ki je izvajalec javnega pooblastila po tem zakonu.

Način obveščanja iz prvega odstavka tega člena predpiše minister.

10. člen

(ugotovitev škodljivega organizma)

V primeru suma iz prvega odstavka prejšnjega člena se odvzame uradni vzorec in pošlje v laboratorij, ki opravlja diagnostične preiskave. Ta potrdi ali ovrže sum na okužbo s škodljivim organizmom in poskusi ugotoviti vzrok okužbe. Ob tem mora zagotoviti tak način ravnanja z uradnim vzorcem, da ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov ter da zagotovi identiteto vzorca.

Diagnostične preiskave iz prejšnjega odstavka opravlja laboratorij, ki mu je dodeljeno javno pooblastilo iz prvega oziroma drugega odstavka 68. člena tega zakona, za izvajanje nalog iz 5. točke 76. člena tega zakona.

Ko je ugotovljena okužba s škodljivim organizmom, pristojni inšpektor odredi za rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete enega ali več naslednjih ukrepov: uničenje, drugačno odstranitev, tretiranje oziroma druge predpisane ukrepe. Nadaljnje ukrepe za obvladovanje žarišča okužbe lahko pristojni inšpektor odredi na podlagi vizualnih znamenj brez odvzema vzorcev.

Pristojni inšpektor odredi ukrepe iz prejšnjega odstavka za škodljive organizme:

-

s seznamov I.A ali II.A ali

-

na varovanem območju s seznamov I.B ali II.B ali

-

ki na podlagi ocene tveganja iz 6. točke 76. člena tega zakona pomenijo nevarnost za zdravstveno varstvo semenskega materiala rastlin oziroma

-

za katere je določeno posebno nadzorovano območje iz 12. člena tega zakona.

Uprava določi obseg žarišča okužbe. O pojavu in nevarnosti škodljivega organizma ter o obsegu obvesti organizacije, službe in imetnike rastlin ter jih seznani z najpomembnejšimi ukrepi, s katerimi lahko preprečujejo okužbo s škodljivimi organizmi.

Minister predpiše ukrepe iz tretjega odstavka tega člena.

11. člen

(objavljanje podatkov o škodljivih organizmih)

Uprava na predpisan način vodi evidence o pojavih in ugotovitvah škodljivih organizmov in druge potrebne evidence o stalnem nadzoru, z namenom obveščanja na državni in mednarodni ravni.

Podrobnejšo vsebino, obliko in način vodenja evidenc iz prejšnjega odstavka predpiše minister.

Podatke o pojavu na novo odkritega škodljivega organizma s seznamov I.A in II.A v Republiki Sloveniji se lahko daje ali objavlja le na predpisan način.

Prepovedano je dajati ali objavljati podatke o pojavu na novo odkritega škodljivega organizma s seznamov I.A in II.A v Republiki Sloveniji brez odobritve uprave.

Minister izda predpis iz tretjega odstavka tega člena.

12. člen

(posebno nadzorovano območje)

Posebno nadzorovano območje je okuženo ali ogroženo ali neokuženo območje, na katerem se na predpisan način zagotavlja zdravstveno varstvo rastlin.

Ko se ugotovi škodljivi organizem in dokler traja nevarnost zaradi njegove navzočnosti, pristojni inšpektor, glede na vrsto škodljivega organizma, označi mesto okužbe, odredi predpisane ukrepe ter obvešča imetnike na mestu okužbe na predpisan način.

Meje okuženega, ogroženega in neokuženega območja, ukrepe za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje škodljivih organizmov, pogoje za prenehanje odrejenih ukrepov in način obveščanja predpiše minister.

12.a člen

(posebno nadzorovano območje množičnega izbruha

Ne glede na določbe prejšnjega člena se za posebno nadzorovano območje šteje tudi območje, na katerem se ugotovi množični izbruh škodljivih organizmov.

Če se na ozemlju Republike Slovenije pojavi množični izbruh škodljivih organizmov, morajo izvajalci zdravstvenega varstva rastlin o tem na predpisan način obvestiti Upravo.

Na ozemlju iz prvega odstavka tega člena pristojni inšpektor oziroma druga uradna oseba po tem zakonu odvzame uradni vzorec in ga pošlje v laboratorij, ki opravlja diagnostične preiskave. Ta določi vrsto škodljivega organizma.

Na podlagi laboratorijskega izvida v skladu s 6. točko 76. člena tega zakona Uprava naredi oceno tveganja. Če se na podlagi ocene tveganja ugotovi, da je treba uvesti ukrepe za nadzor nad škodljivimi organizmi, Uprava predlaga ministru ukrepe za preprečevanje širjenja in zatiranje škodljivih organizmov.

Vlada na predlog ministra določi meje posebno nadzorovanega območja, ukrepe za preprečevanje širjenja in zatiranje škodljivih organizmov, stroške izvedbe predpisanih ukrepov ter potrdi program izvedbe ukrepov za preprečevanje širjenja in zatiranje škodljivih organizmov.

Ocena tveganja in program ukrepov iz prejšnjega odstavka se upoštevata kot strokovna podlaga v vseh nadaljnjih postopkih ocene škode zaradi rastlinskih škodljivih organizmov v kmetijstvu.

12.b člen

(posebno nadzorovano območje škodljive rastline)

Ne glede na določbe 12. in 12.a člena tega zakona se za posebno nadzorovano območje šteje tudi območje, na katerem se ugotovi prisotnost škodljive rastline.

Če se na ozemlju Republike Slovenije pojavi rastlina, ki ima škodljiv vpliv na gospodarstvo, okolje ali družbo, morajo izvajalci zdravstvenega varstva rastlin o tem obvestiti Upravo.

Na mestu najdbe rastline iz prejšnjega odstavka pristojni inšpektor oziroma druga uradna oseba po tem zakonu odvzame uradni vzorec in ga pošlje v laboratorij, ki določi vrsto škodljive rastline.

Na podlagi laboratorijskega izvida Uprava v skladu s 6. točko 76. člena tega zakona naredi oceno tveganja zaradi škodljive rastline iz prejšnjega odstavka.

Če se na podlagi ocene tveganja iz prejšnjega odstavka ugotovi, da je treba uvesti ukrepe za nadzor nad škodljivo rastlino, Uprava predlaga ministru, na podlagi predhodnega mnenja skupnega delovnega telesa vlade, ukrepe za preprečevanje širjenja in zatiranje škodljive rastline. Skupno delovno telo vlade mora dati predhodno mnenje v roku, ki ga v zahtevku za mnenje določi Uprava.

Vlada na predlog ministra določi meje posebno nadzorovanega območja, ukrepe za preprečevanje širjenja in zatiranje škodljive rastline, stroške izvedbe predpisanih ukrepov ter potrdi program izvedbe ukrepov za preprečevanje širjenja in zatiranje škodljive rastline.

Ne glede na določbe tretjega in petega odstavka tega člena se šteje, da so pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia L.) in druge neofitne vrste iz rodu Ambrosia, škodljive rastline, za katere je potrebno uvesti fitosanitarne ukrepe.

Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena lahko, če gre za ponovne najdbe znanega organizma, pristojni inšpektor oziroma druga uradna oseba, ki je izvajalec javnega pooblastila po tem zakonu, določi vrsto škodljive rastline na mestu samem, razen če oceni, da je zaradi obsega ukrepov potrebna laboratorijska določitev.

13. člen

(varovano območje)

Območje, kjer eden ali več škodljivih organizmov niso ustaljeni, kljub ugodnim razmeram za naselitev ali območje, v katerem obstaja nevarnost, da se bodo določeni škodljivi organizmi ob ugodnih ekoloških razmerah naselili na določenih rastlinah, kljub dejstvu, da ti organizmi niso ustaljeni, se lahko določi kot varovano območje.

Šteje se, da je škodljivi organizem na varovanem območju ustaljen, če je znano, da se tam pojavlja in niso bili uvedeni nobeni fitosanitarni ukrepi za njegovo izkoreninjenje ali, če so se takšni ukrepi izkazali za neučinkovite v obdobju vsaj dveh zaporednih let.

Na območju, kjer eden ali več škodljivih organizmov niso ustaljeni, kljub ugodnim razmeram za naselitev in je bilo na predpisan način priznano kot varovano območje, mora uprava na predpisan način izvajati oziroma zagotoviti izvajanje rednih in sistematičnih raziskav o navzočnosti organizmov, glede katerih je bilo varovano območje priznano.

Minister v skladu s predpisom, sprejetim po postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive, predpiše varovana območja, podrobnejše pogoje za izvajanje sistematičnih raziskav in seznam varovanih območij.

B) Prepovedi in omejitve

14. člen

(prepoved vnosa in širjenja škodljivih organizmov)

Prepovedan je vnos in širjenje škodljivih organizmov s seznamov I.A in II.A.

Na varovanem območju sta prepovedana tudi vnos in širjenje škodljivega organizma s seznamov I.B in II.B, za katerega je območje priznano kot varovano.

Za vnos iz prvega in drugega odstavka tega člena se šteje vsak nameren ali nenameren vstop škodljivih organizmov na ozemlje Republike Slovenije iz tretje države ali iz druge države članice.

Vnos in širjenje drugih vrst škodljivih organizmov se lahko prepove ali omeji, če obstaja nevarnost za zdravstveno varstvo rastlin na ozemlju Skupnosti, in sicer za:

-

organizme, za katere se utemeljeno sumi, da so škodljivi za rastline ali rastlinske proizvode, pa niso navedeni v seznamih I.A, I.B, II.A in II.B,

-

organizme navedene v seznamu II.A in II.B, ki se pojavljajo na drugih rastlinah ali rastlinskih proizvodih, kot so navedeni v seznamu II.A in II.B, in za katere se utemeljeno sumi, da so škodljivi za rastline ali rastlinske proizvode,

-

organizme, ki so navedeni v seznamih I.A, I.B, II.A in II.B, ki so v izoliranem stanju in za katere se šteje, da so škodljivi v tem stanju za rastline ali rastlinske proizvode.

V skladu s 75. členom tega zakona predstojnik uprave z odločbo določi nujne ukrepe za preprečevanje ali omejitev vnosa in širjenja drugih vrst škodljivih organizmov iz prejšnjega odstavka.

Minister v skladu s predpisom, sprejetim po postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive, predpiše ukrepe za preprečevanje ali omejitev vnosa in širjenja drugih vrst škodljivih organizmov iz četrtega odstavka tega člena.

15. člen

(prepoved vnosa in premeščanja rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov)

Prepovedan je vnos rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama III.A.

Na varovano območje je prepovedan tudi vnos rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama III.B, na katere se varovano območje nanaša.

Če niso izpolnjene predpisane fitosanitarne zahteve, je prepovedan vnos in premeščanje rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama IV.A.

Če niso izpolnjene predpisane fitosanitarne zahteve, je na varovana območja prepovedan tudi vnos in premeščanje rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama IV.B, na katere se varovano območje nanaša.

16. člen

(izjema za poskusno in raziskovalno delo ter žlahtnjenje)

Ne glede na določbe 14. in 15. člena tega zakona lahko znanstvene in raziskovalne organizacije vnesejo iz tretjih držav ali premeščajo škodljive organizme s seznamov I.A, II.A, I.B in II.B ter rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete s seznamov III.A, III.B, IV.A in IV.B, če:

-

jih uporabijo za poskusne, raziskovalne ali razvojne namene ali za delo pri žlahtnjenju rastlin;

-

izpolnjujejo predpisane pogoje glede strokovne in tehnične usposobljenosti, kar ugotovi uprava z odločbo v upravnem postopku;

-

imajo uvozno dovoljenje.

Uvozno dovoljenje iz prejšnjega odstavka izda uprava na podlagi vloge organizacije iz prejšnjega odstavka.

Vloga vsebuje zlasti:

-

podatke o vlagatelju (firma in sedež),

-

podatke o škodljivih organizmih ali rastlinah, rastlinskih proizvodih in nadzorovanih predmetih.

Uprava vodi evidenco o vnosih iz prvega odstavka tega člena.

Minister, v skladu s predpisom, sprejetim po postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive, predpiše pogoje glede strokovne in tehnične usposobljenosti, podrobnejšo vsebino vloge in obrazec uvoznega dovoljenja iz tega člena.

17. člen

(izjeme za vnos)

Ne glede na določbe 14. in 15. člena tega zakona lahko Uprava v skladu s predpisanimi pogoji in če ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov, v posameznih primerih dovoli izjemen vnos rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ki se gojijo ali uporabljajo v neposredni bližini državne meje, če so namenjeni uporabi v Republiki Sloveniji v neposredni bližini te državne meje.

Ne glede na določbe 14. in 15. člena tega zakona lahko Uprava, v skladu z odločitvijo, sprejeto po postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive, v posameznih primerih dovoli:

-

vnos rastlin v primeru blage okužbe s škodljivimi organizmi, razen rastlin za saditev;

-

vnos rastlin za saditev, v primeru določenih toleranc za škodljive organizme iz oddelka II seznama II.A, ki velja le za rastline, ki so bile predhodno izbrane v dogovoru s pristojnim organom za zdravstveno varstvo rastlin države članice in na podlagi ustrezne analize nevarnosti škodljivih organizmov.

Uprava vodi evidenco o izjemnih vnosih iz tega člena.

Podrobnejše pogoje za izjemen vnos rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov iz prvega odstavka tega člena predpiše minister, v skladu s predpisom, sprejetim po postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive.

18. člen

(izjeme)

Če ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov v Skupnosti se določbe 14. in 15. člena tega zakona ne uporabljajo:

-

za pošiljke, ki so v tranzitu, in sicer preko ozemlja tretje države ali med dvema tretjima državama preko ozemlja Skupnosti, ne da bi se spremenil njihov carinski status;

-

za majhne količine rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, vključno z živili ali krmo, če jih uporabi lastnik ali prejemnik za neindustrijske ali nekomercialne namene ali za uživanje med prevozom.

Za majhne količine se štejejo zlasti sadje in sveže vrtnine, razen krompirja, rezano cvetje oziroma šopki, seme v izvirnem pakiranju, razen semenskega krompirja, okrasne čebulice, novoletne jelke brez korenin, sobne rastline v lončkih, balkonske rastline, ki so namenjene izključno za samooskrbo končnemu potrošniku, v količinah, ki jih predpiše minister.

C) Register pridelovalcev, predelovalcev, uvoznikov in distributerjev rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov

19. člen

(register)

S pridelavo, predelavo, vnosom iz tretjih držav in distribucijo rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznamov V.A in V.B, se lahko ukvarjajo samo pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za opravljanje registrirane oziroma prijavljene dejavnosti in so vpisane v register pridelovalcev, predelovalcev, uvoznikov in distributerjev rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih nadzorovanih predmetov (v nadaljnjem besedilu: register) iz tega zakona.

Vpis v register je obvezen za naslednje zavezance:

-

pridelovalce, predelovalce in distributerje rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama V.A;

-

uvoznike rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama V.B;

-

pridelovalce določenih rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ki niso navedeni na seznamu V.A, ter zbirne in distribucijske centre na območju pridelave.

Register vzpostavi in vodi uprava.

20. člen

(vpis v register)

Zavezanci iz prejšnjega člena morajo biti za vpis v register strokovno usposobljeni za zdravstveno varstvo rastlin ali zagotoviti strokovno usposobljeno odgovorno osebo (v nadaljnjem besedilu: odgovorna oseba za zdravstveno varstvo rastlin) za izvajanje obveznosti iz 22. člena tega zakona. Podrobnejše kriterije glede strokovne usposobljenosti predpiše minister.

Vlogo za vpis v register morajo zavezanci podati pri upravi na predpisanem obrazcu.

Vloga mora vsebovati zlasti:

-

identifikacijske podatke vlagatelja: osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča ali firmo in sedež; odgovorno osebo; davčno številko; matično številko poslovnega subjekta oziroma KMG-MID številko kmetijskega gospodarstva in številko subjekta iz Registra kmetijskih gospodarstev, pravno organizacijsko obliko; vrsto dejavnosti;

-

identifikacijske podatke odgovorne osebe za zdravstveno varstvo rastlin vlagatelja: osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča ter davčno številko in enotno matično številko občana.

Obrazec in podrobnejšo vsebino vloge iz drugega in tretjega odstavka tega člena predpiše minister.

Odločbo o vpisu v register izda uprava najkasneje v treh mesecih po prejemu popolne vloge.

Če zavezanec preneha izpolnjevati predpisane pogoje iz prvega odstavka tega člena ali ne izpolnjuje obveznosti iz 22. člena tega zakona, uprava po uradni dolžnosti izda odločbo o izbrisu iz registra. Pritožba zoper odločbo o izbrisu iz registra ne zadrži njene izvršitve.

Zavezanec se lahko ponovno vpiše v register, če izpolnjuje predpisane pogoje in obveznosti iz prejšnjega odstavka, vendar ne prej kot v treh mesecih po pravnomočnosti odločbe o izbrisu iz registra.

21. člen

(vsebina registra)

Register vsebuje zlasti naslednje podatke:

-

neponovljivo registrsko številko oziroma KMG-MID številko kmetijskega gospodarstva in številko subjekta;

-

osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča ali firmo in sedež;

-

odgovorno osebo pravne osebe;

-

pravno organizacijsko obliko;

-

davčno številko;

-

matično številko poslovnega subjekta;

-

vrsto dejavnosti;

-

kmetijska zemljišča v uporabi po parcelah in vrstah rabe;

-

odgovorno osebo za zdravstveno varstvo rastlin.

Register se lahko vodi v elektronski obliki.

Podrobnejšo vsebino in način vodenja registra predpiše minister.

22. člen

(obveznosti zavezancev iz registra)

Zavezanci iz registra morajo zlasti:

-

voditi natančne podatke o pridelavi, predelavi in prometu rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ki jih kupujejo za skladiščenje ali sajenje na posestvu, jih pridelujejo ali jih odpošiljajo drugam in te listine hraniti najmanj eno leto;

-

voditi in sproti dopolnjevati načrt mest, kjer se rastline, rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti gojijo, pridelujejo, skladiščijo, shranjujejo ali uporabljajo;

-

opravljati redne vizualne zdravstvene preglede rastlin na predpisan način;

-

omogočiti dostop pristojnemu inšpektorju za opravljanje pregledov rastlin, prostorov in listin ter jemanje uradnih vzorcev;

-

nemudoma obvestiti upravo oziroma pristojnega inšpektorja o vseh nenavadnih pojavih in izbruhih škodljivih organizmov, simptomih ali drugih posebnostih na rastlinah ter o pridelavi in pojavu prepovedanih rastlinskih vrst;

-

prijaviti upravi v predpisanem roku vse spremembe podatkov, ki se vodijo v registru;

-

vsako leto do predpisanega roka prijaviti pristojnemu inšpektorju ali drugi uradni osebi iz tega zakona obseg in kraj pridelave oziroma predelave rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov;

-

sodelovati z upravo in s pristojnim inšpektorjem pri zagotavljanju zdravstvenega varstva rastlin.

Minister predpiše način izvajanja zdravstvenih pregledov, roke, vsebino in način posredovanja podatkov iz prejšnjega odstavka.

23. člen

(izjeme)

Ne glede na prvi in drugi odstavek 19. člena tega zakona so od vpisa v register izvzeti majhni pridelovalci oziroma predelovalci, če je njihova celotna pridelava oziroma predelava in prodaja rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov namenjena za samooskrbo oziroma za končno uporabo fizičnih oseb na lokalnem trgu, ki se poklicno ne ukvarjajo z rastlinsko pridelavo in predelavo in če ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov.

Minister v skladu s predpisom, sprejetim po postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive, predpiše podrobnejše kriterije za določitev majhnih pridelovalcev oziroma predelovalcev in obsega lokalnega trga.

2. Vnos iz tretjih držav, izvoz in tranzit pošiljk

A) Vnos iz tretjih držav

24. člen

(vstopno mesto)

Pošiljke, za katere je obvezen fitosanitarni pregled, se lahko vnašajo iz tretjih držav le čez določena vstopna mesta, kjer sta carinski urad in fitosanitarna inšpekcija.

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se pošiljke lesenega pakirnega materiala lahko vnašajo iz tretjih držav tudi čez vstopna mesta, kjer je samo carinski urad.

Vstopna mesta za izvajanje fitosanitarnega pregleda po tem zakonu iz prvega odstavka tega člena morajo izpolnjevati predpisane pogoje.

Za izpolnjevanje predpisanih pogojev za vstopna mesta iz prejšnjega odstavka Republika Slovenija zagotavlja finančna sredstva v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin.

Vlada v skladu s predpisom, sprejetim po postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive, predpiše minimalne pogoje iz tretjega odstavka tega člena in določi vstopna mesta.

25. člen

(vnos iz tretjih držav)

Za pošiljke rastlin, rastlinskih proizvodov ali nadzorovanih predmetov s seznama V.B, ki se vnašajo iz tretje države na carinsko območje Skupnosti, velja od trenutka njihovega vstopa carinski nadzor v skladu s carinskim zakonikom Skupnosti in tudi nadzor odgovornih uradnih organov iz druge, tretje in četrte alinee 2.b člena tega zakona.

Za pošiljke iz prejšnjega odstavka je obvezen fitosanitarni pregled, ki ga na vstopnem mestu opravi fitosanitarni inšpektor, razen pregleda lesenega pakirnega materiala, ki ga lahko opravi pristojni carinski organ.

S fitosanitarnim pregledom pošiljke se ugotavlja zlasti, če:

-

pošiljko spremlja veljavno fitosanitarno spričevalo ali fitosanitarno spričevalo za ponovni izvoz ali drug alternativni dokument oziroma žig;

-

je pošiljka istovetna z navedbami v dokumentih iz prejšnje alinee;

-

pošiljka ni okužena s škodljivimi organizmi s seznama I.A in seznama II.A;

-

pošiljka ne vsebuje rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama III.A;

-

pošiljka izpolnjuje posebne fitosanitarne zahteve s seznama IV.A in, kjer je potrebno, če je izpolnjena dopolnilna izjava o izpolnjevanju teh zahtev.

Fitosanitarni pregled se lahko opravi tudi pri pošiljkah, ki niso na seznamu V.B, če fitosanitarni inšpektor ali pristojni carinski organ sumi, da obstaja nevarnost za zdravstveno varstvo rastlin ali dvom o istovetnosti pošiljke.

Minister v skladu s predpisom, sprejetim po postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive, predpiše podrobnejšo vsebino fitosanitarnega pregleda iz tega člena, preverjanje dokumentov in istovetnosti ter postopke za opravljanje zdravstvenih pregledov.

25.a člen

(fitosanitarno spričevalo)

Pošiljke iz prvega odstavka prejšnjega člena mora spremljati izvirno fitosanitarno spričevalo ali izjemoma njegova uradno overjena kopija oziroma elektronska inačica fitosanitarnega spričevala.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se izjemoma lahko dovoli, da pošiljko spremlja izvirni alternativni dokument ali žig.

Fitosanitarno spričevalo izda odgovorni uradni organ države porekla. Kadar so posebne fitosanitarne zahteve s seznama IV.A oziroma IV.B izpolnjene za posamezne vrste pošiljk v državi pošiljateljici, ki ni država porekla, lahko ta izda fitosanitarno spričevalo.

Za pošiljke iz prvega odstavka prejšnjega člena, ki so bile po izdaji izvirnega fitosanitarnega spričevala v državi porekla odposlane, skladiščene, ponovno pakirane ali razdeljene v drugi državi, ki ni država porekla, je potrebno, da izvirno fitosanitarno spričevalo ali njegovo overjeno kopijo spremlja fitosanitarno spričevalo za ponovni izvoz, izdano v tej drugi državi. Če pa so bile te pošiljke predhodno zaporedoma vnesene iz tretjih držav v več različnih držav in je bilo izdano več kot eno fitosanitarno spričevalo za ponovni izvoz, jih morajo poleg izvirnega fitosanitarnega spričevala ali njegove overjene kopije spremljati tudi vsa fitosanitarna spričevala za ponovni izvoz ali njihove overjene kopije.

Fitosanitarno spričevalo ali fitosanitarno spričevalo za ponovni izvoz se izda v najmanj enem uradnem jeziku Skupnosti in skladno z mednarodno konvencijo, ki ureja varstvo rastlin, ne glede na to ali je tretja država izvoza ali ponovnega izvoza njena podpisnica.

Minister v skladu s predpisom, sprejetim po postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive, predpiše izjeme iz prvega in drugega odstavka tega člena in posamezne vrste pošiljk iz tretjega odstavka tega člena.

25.b člen

(zmanjšana pogostnost pregledov)

Pogostnost fitosanitarnih pregledov določenih pošiljk iz prvega odstavka 25. člena tega zakona se lahko zmanjša, razen pregleda listin.

Minister v skladu s predpisom, sprejetim po postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive, predpiše pošiljke in pogostnost preverjanja istovetnosti in zdravstvenih pregledov teh pošiljk.

26. člen

(vnos iz tretjih držav v varovano območje)

Pošiljke s seznama V.B.II, ki se vnašajo iz tretjih držav v varovana območja, morajo poleg pogojev, določenih v 25. členu tega zakona, izpolnjevati še naslednje pogoje:

-

da niso okužene s škodljivimi organizmi s seznamov I.B in II.B;

Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR-1)

Časovnica