887. Zakon o nevladnih organizacijah (ZNOrg)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o nevladnih organizacijah (ZNOrg)
Razglašam Zakon o nevladnih organizacijah (ZNOrg), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 20. marca 2018.
Ljubljana, dne 28. marca 2018
Borut Pahor l.r. Predsednik
Z A K O N
O NEVLADNIH ORGANIZACIJAH (ZNOrg)
1. člen
(vsebina in namen zakona)
(1)
Ta zakon opredeljuje nevladno organizacijo, določa pogoje za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu, pravice in obveznosti teh nevladnih organizacij ter ureja evidenco organizacij s statusom nevladne organizacije v javnem interesu.
(2)
Z namenom krepitve prispevka nevladnih organizacij k družbeni blaginji, kohezivnosti, solidarnosti, demokratični pluralnosti in trajnostno naravnanemu razvoju ta zakon določa tudi podporno okolje in ukrepe za učinkovitejši razvoj nevladnih organizacij.
2. člen
(opredelitev nevladne organizacije)
(1)
Nevladna organizacija je organizacija, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
-
je pravna oseba zasebnega prava s sedežem v Republiki Sloveniji,
-
ustanovile so jo izključno domače ali tuje fizične ali pravne osebe zasebnega prava,
-
je neodvisna od drugih subjektov,
-
ni organizirana kot politična stranka, cerkev ali druga verska skupnost, sindikat ali zbornica.
(2)
Ne glede na drugo alinejo prejšnjega odstavka organizacija ni nevladna organizacija, če jo je ustanovila politična stranka.
(3)
Ne glede na drugo alinejo prvega odstavka tega člena je nevladna organizacija lahko organizacija, ki jo je ustanovila študentska organizacija po Zakonu o skupnosti študentov (Uradni list RS, št. 38/94).
(4)
Ne glede na šesto alinejo prvega odstavka tega člena je nevladna organizacija lahko tudi pravna oseba, ki je sestavni del registrirane cerkve ali druge verske skupnosti na podlagi zakona, ki ureja versko svobodo, če v Poslovnem registru Slovenije njena glavna dejavnost ni določena kot dejavnost verskih organizacij.
(5)
Ne glede na prvi odstavek tega člena nevladna organizacija ni Mladinski svet Slovenije po zakonu, ki ureja mladinske svete.
Nepridobitna je tista organizacija, ki se na podlagi zakona ne ustanovi z namenom opravljanja pridobitne dejavnosti ali z namenom pridobivanja dobička ali z namenom razvoja, olajševanja ali pospeševanja pridobitne dejavnosti svojih ustanoviteljev ali članov.
Neprofitna je tista organizacija, ki na podlagi zakona ali akta, v katerem je določila svoj namen, dejavnosti in način upravljanja (v nadaljnjem besedilu: ustanovitveni akt) dobiček ali presežek prihodkov nad odhodki uporablja izključno za doseganje svojega namena ali ciljev, svojega premoženja ne deli med svoje ustanovitelje, člane ali druge osebe in se v primeru prenehanja, po poravnavi vseh obveznosti, njeno premoženje prenese na drugo nevladno organizacijo z enakim ali podobnim namenom ali nepridobitno pravno osebo javnega prava.
5. člen
(neodvisnost od drugih subjektov)
Organizacija je neodvisna od drugih subjektov, če imajo predstavniki države, samoupravnih lokalnih skupnosti, drugih oseb javnega prava, nosilcev javnih pooblastil, mednarodnih medvladnih organizacij, političnih strank, sindikatov, zbornic in gospodarskih družb, ter fizične osebe, ki na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost, ali predstavniki drugih oseb, ki niso nepridobitne, v njenem poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora skupaj manj kot četrtino glasov.
II. STATUS NEVLADNE ORGANIZACIJE V JAVNEM INTERESU
6. člen
(opredelitev in pogoji za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu)
(1)
Nevladni organizaciji se podeli status nevladne organizacije v javnem interesu na določenem področju, če njeno delovanje na tem področju presega interese njenih ustanoviteljev oziroma njenih članov in če je splošno koristno.
(2)
Nevladni organizaciji se lahko podeli status nevladne organizacije v javnem interesu na področju kulture, vzgoje in izobraževanja, zdravstvenega varstva, socialnega varstva, družinske politike, razvoja demokracije, varstva pred diskriminacijo, varstva človekovih pravic, invalidskega varstva in opravljanja humanitarne dejavnosti, varstva enakih možnosti žensk in moških, varstva starejših, integritete v državi in civilni družbi, varstva potrošnikov, prehrane, promocije in organiziranja prostovoljstva, mladinskega sektorja, spodbujanja turizma, varstva kulturne dediščine, varstva okolja, ohranjanja narave, urejanja prostora, varstva in zaščite živali, kmetijstva, gozdarstva, razvoja podeželja, športa, obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, prometne varnosti, mednarodnih odnosov, zunanjih zadev, mednarodnega razvojnega sodelovanja, mednarodne humanitarne pomoči, razvoja nevladnih organizacij, razvoja informacijske družbe, znanosti ali na ostalih področjih.
(3)
Nevladni organizaciji se lahko podeli status iz prvega odstavka tega člena na več področjih.
(4)
Nevladni organizaciji se podeli status iz prvega odstavka tega člena, če izpolnjuje naslednje pogoje:
-
njeni člani, če gre za člansko organizacijo, niso pravne osebe javnega prava,
-
ima dejavnost, ki je v javnem interesu, opredeljeno v ustanovitvenem aktu,
-
deluje najmanj dve leti pred vložitvijo vloge za podelitev statusa,
-
lahko izkaže pomembnejše dosežke svojega delovanja na področju iz drugega odstavka tega člena v zadnjih dveh letih pred vložitvijo vloge,
-
zadnji dve leti pred vložitvijo vloge je sredstva pretežno uporabljala za opravljanje dejavnosti v javnem interesu na področju iz drugega odstavka tega člena in je redno izvajala programe, projekte ali druge aktivnosti za uresničevanje namena in ciljev, ki so v javnem interesu,
-
ima izdelan najmanj dvoletni program bodočega delovanja na področju iz drugega odstavka tega člena, ki vsebuje redno izvajanje dejavnosti v javnem interesu,
-
ji ni bila pravnomočno izrečena sankcija globe za hujši davčni prekršek ali prekršek, katerega narava je posebno huda, in ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja,
-
nad njo ni začet stečajni postopek ali postopek likvidacije in
-
druge pogoje, če tako določa zakon.
(5)
Ministri, pristojni za področja, na katerih nevladne organizacije delujejo, podrobneje določijo kriterije za izpolnjevanje pogoja iz četrte alineje prejšnjega odstavka na posameznem področju, če kriteriji niso določeni z zakonom.
(6)
Z zakonom se lahko dejavnosti, ki so v javnem interesu, podrobneje opredeli.
7. člen
(ministrstvo, pristojno za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu)
(1)
O podelitvi statusa nevladne organizacije v javnem interesu na določenem področju iz drugega odstavka prejšnjega člena odloči ministrstvo, pristojno za to področje.
(2)
Če nevladna organizacija zaprosi za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu na več področjih, ki so v pristojnosti več ministrstev, o podelitvi statusa odloči ministrstvo, pristojno za področje, na katerem nevladna organizacija pretežno deluje, po predhodnem soglasju ministrstev, pristojnih za ostala področja. Ministrstvo pristojno za področje, kjer nevladna organizacija ne deluje pretežno, soglasje izda, če nevladna organizacija na področju, za katerega je pristojno, izpolnjuje pogoje iz druge, četrte in šeste alineje četrtega odstavka prejšnjega člena.
(3)
Če nevladna organizacija, ki že ima status nevladne organizacije v javnem interesu na določenem področju, zaprosi za podelitev statusa še na drugem področju, ki je v pristojnosti drugega ministrstva, o podelitvi statusa še na drugem področju odloči ministrstvo, ki je nevladni organizaciji že podelilo status v javnem interesu, po predhodnem soglasju ministrstva, pristojnega za drugo področje. Ministrstvo, pristojno za drugo področje, soglasje izda, če nevladna organizacija na drugem področju izpolnjuje pogoje iz druge, četrte in šeste alineje četrtega odstavka prejšnjega člena.
(4)
Če nevladna organizacija zaprosi za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju, za katerega ni pristojno nobeno ministrstvo, je za odločitev o podelitvi statusa na tem področju pristojno ministrstvo, pristojno za delovanje nevladnih organizacij.
(5)
O pritožbi zoper odločbo pristojnega ministrstva o podelitvi statusa nevladne organizacije v javnem interesu odloča Vlada Republike Slovenije.
(1)
Vlogo za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu organizacija poda pri ministrstvu, pristojnem za podelitev tega statusa.
(2)
Vlogi organizacija priloži:
-
poročilo o delu, iz katerega so razvidni programi, projekti ali druge aktivnosti z navedbo pomembnejših dosežkov, ki jih je organizacija izvajala v javnem interesu na področju iz drugega odstavka 6. člena tega zakona v zadnjih dveh letih,
-
dokazila o aktivnostih in pomembnejših dosežkih iz prejšnje alineje,
-
poročilo o porabi sredstev za izvajanje aktivnosti iz prve alineje tega odstavka,
-
sprejet program bodočega delovanja za najmanj dve leti delovanja na področju iz drugega odstavka 6. člena tega zakona, ki vsebuje redno izvajanje dejavnosti v javnem interesu.
(3)
Ministrstvo, pristojno za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu, v postopku podelitve tega statusa iz uradnih evidenc pridobi:
-
podatke o datumu registracije organizacije,
-
podatke o ustanovitelju organizacije,
-
kopijo veljavnega ustanovitvenega akta,
-
podatke iz letnih poročil organizacije za zadnji dve leti, za organizacijo, ki je na podlagi zakona zavezana k revidiranju računovodskih izkazov, pa tudi oceno revizorja,
-
podatek, ali je bila organizaciji pravnomočno izrečena sankcija globe za hujši davčni prekršek ali prekršek, katerega narava je posebno huda, in ali je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja in
-
podatek, ali je nad organizacijo začet stečajni postopek ali postopek likvidacije.
(4)
Ministrstvo, pristojno za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu, pozove organizacijo, ki je vložila vlogo za podelitev tega statusa, da v roku 15 dni predloži podatke iz prejšnjega odstavka, kadar teh podatkov ni mogoče pridobiti iz uradnih evidenc.
9. člen
(mnenje, ali gre za nevladno organizacijo)
(1)
Ministrstvo, pristojno za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu, lahko v postopku podelitve statusa nevladne organizacije v javnem interesu za mnenje, ali je organizacija nevladna organizacija, zaprosi ministrstvo, pristojno za delovanje nevladnih organizacij.
(2)
Ministrstvo, pristojno za delovanje nevladnih organizacij, mnenje iz prejšnjega odstavka objavi na svoji spletni strani.
10. člen
(organizacije, ki jim je priznano delovanje v javnem interesu na podlagi drugega zakona)
(1)
Organizaciji se podeli status nevladne organizacije v javnem interesu po tem zakonu tudi, če ne izpolnjuje pogojev iz 6. člena tega zakona, če:
-
je nevladna organizacija,
-
ima na podlagi drugega zakona najmanj dve leti podeljen status delovanja v javnem interesu ali če zadnji dve leti izvaja dejavnost, za katero drug zakon določa, da je v javnem interesu,
-
njeni člani, če gre za člansko organizacijo, niso pravne osebe javnega prava,
-
ji ni bila pravnomočno izrečena sankcija globe za hujši davčni prekršek ali prekršek, katerega narava je posebno huda, in ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja in
-
nad njo ni začet stečajni postopek ali postopek likvidacije.
(2)
Pogoj iz druge alineje prejšnjega odstavka ni izpolnjen, če drug zakon določa, da je organizacija ali njena dejavnost dobrodelna, splošnokoristna ali humanitarna.
(3)
Organizacija iz prvega odstavka tega člena vlogi za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu priloži odločbo, s katero ji je na podlagi drugega zakona podeljen status delovanja v javnem interesu oziroma v vlogi navede pravno podlago, ki določa, da je njena dejavnost v javnem interesu.
(4)
Ministrstvo, pristojno za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu, v postopku podelitve tega statusa po tem členu iz uradnih evidenc pridobi:
-
podatke o datumu registracije organizacije,
-
podatke o ustanovitelju organizacije,
-
kopijo veljavnega ustanovitvenega akta,
-
podatek, ali je odločba iz prejšnjega odstavka še veljavna,
-
podatek, ali je bila organizaciji pravnomočno izrečena sankcija globe za hujši ali posebno hud davčni prekršek in ali je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja in
-
podatek, ali je nad organizacijo začet stečajni postopek ali postopek likvidacije.
(5)
Ministrstvo, pristojno za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu, pozove organizacijo, ki je vložila vlogo za podelitev tega statusa, da v roku 15 dni predloži podatke iz prejšnjega odstavka, kadar teh podatkov ni mogoče pridobiti iz uradnih evidenc.
(6)
Organizaciji se podeli status nevladne organizacije v javnem interesu po tem členu za področje, na katerem ima že podeljen status delovanja v javnem interesu, oziroma za področje, na katerem drug zakon določa, da je njena dejavnost v javnem interesu.
(7)
Če organizacija hkrati zaprosi za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu po tem zakonu in za podelitev statusa, da deluje v javnem interesu na podlagi drugega zakona, in je za podelitev obeh statusov pristojno isto ministrstvo, odloči to ministrstvo o podelitvi obeh statusov v enem postopku z izdajo ene odločbe.
11. člen
(poročanje o delovanju v javnem interesu)
(1)
Organizacija, ki ima status nevladne organizacije v javnem interesu (v nadaljnjem besedilu: nevladna organizacija v javnem interesu), vsako drugo leto od podelitve tega statusa do 31. marca predloži ministrstvu, ki ji je podelilo status nevladne organizacije v javnem interesu:
-
poročilo iz prve in tretje alineje drugega odstavka 8. člena tega zakona za pretekli dve koledarski leti z dokazili o aktivnostih in pomembnejših dosežkih in
-
program bodočega delovanja za najmanj dve koledarski leti.
(2)
Če ima organizacija podeljen status nevladne organizacije v javnem interesu na več področjih, ki so v pristojnosti več ministrstev, predloži poročilo in program iz prejšnjega odstavka ministrstvu, ki je nevladni organizaciji podelilo status v javnem interesu.
(3)
Če nevladna organizacija v javnem interesu ne izpolni obveznosti v skladu s prvim oziroma drugim odstavkom tega člena, jo ministrstvo, ki bi mu morala poročilo in program predložiti, v 15 dneh pisno pozove, da obveznosti izpolni v 30 dneh.
(4)
Prvi in drugi odstavek tega člena se ne uporabljata za organizacijo za poročanje na področju, kjer ima ta status nevladne organizacije v javnem interesu na podlagi prejšnjega člena in za nevladno organizacijo v javnem interesu, ki je dokazila in vsebine iz poročila in programa iz prvega odstavka tega člena že posredovala ministrstvu v okviru drugega poročanja.
(5)
Pristojno ministrstvo po prejemu poročila z dokazili in programa iz prvega odstavka tega člena ali po prejemu teh vsebin in dokazil v okviru drugega poročanja in na podlagi podatkov iz uradnih evidenc in drugih podatkov, s katerimi razpolaga, preveri, ali nevladna organizacija v javnem interesu, ki ji je status na določenem področju podeljen na podlagi 6. člena tega zakona, še vedno izpolnjuje pogoje iz 2. in 6. člena tega zakona. Ministrstvo, pristojno za področje, na katerem ima organizacija podeljen status nevladne organizacije v javnem interesu na podlagi prejšnjega člena, vsake dve leti od podelitve tega statusa na podlagi podatkov iz uradnih evidenc in podatkov, s katerimi razpolaga, po uradni dolžnosti preveri, ali nevladna organizacija v javnem interesu, še vedno izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka prejšnjega člena.
(6)
Ministrstvo, ki prejme poročilo in program na podlagi drugega odstavka tega člena, ravna po prejšnjem odstavku, pri čemer za področje, na katerem ima organizacija status v javnem interesu in za katero samo ni pristojno, pridobi mnenje ministrstva, pristojnega za to področje, o tem, ali nevladna organizacija izpolnjuje pogoje iz druge, četrte in šeste alineje četrtega odstavka 6. člena tega zakona oziroma pogoj iz druge alineje prvega odstavka prejšnjega člena na področju, za katerega je pristojno.
12. člen
(obveščanje o spremembah in preverjanje izpolnjevanja pogojev)
(1)
Nevladna organizacija v javnem interesu v 30 dneh sporoči ministrstvu, ki je nevladni organizaciji podelilo status v javnem interesu, spremembe, ki lahko vplivajo na izpolnjevanje pogojev za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu, in sicer:
-
spremembo ustanovitelja, po kateri na položaj novega ustanovitelja vstopi pravna oseba,
-
spremembo ustanovitvenega akta, ki se nanaša na namen organizacije, dejavnosti organizacije, uporabo presežka prihodkov nad odhodki ali na prenos premoženja v primeru prenehanja,
-
spremembo sestave poslovodnega organa, organa upravljanja ali organa nadzora, po kateri se poveča skupno število glasov predstavnikov države, samoupravne lokalne skupnosti, druge osebe javnega prava, nosilca javnega pooblastila, mednarodne medvladne organizacije, politične stranke, sindikata, zbornice, gospodarske družbe, fizične osebe, ki na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost ali druge osebe, ki ni nepridobitna.
(2)
Če so podani razlogi za sum, da nevladna organizacija v javnem interesu ne izpolnjuje več pogojev iz 2., 6. oziroma 10. člena tega zakona, ministrstvo, ki je nevladni organizaciji podelilo status v javnem interesu, to preveri po uradni dolžnosti, tako, da pridobi podatke in dokumente iz uradnih evidenc ali zahteva dokazila o izpolnjevanju teh pogojev od nevladne organizacije v javnem interesu v roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni in ne daljši od 60 dni.
(3)
Če nevladna organizacija v javnem interesu na zahtevo ministrstva, pristojnega za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu, ne posreduje dokazil o izpolnjevanju pogojev iz 2., 6. oziroma 10. člena tega zakona v danem roku, ji ministrstvo, ki je nevladni organizaciji podelilo status v javnem interesu, odvzame status nevladne organizacije v javnem interesu, če so izpolnjeni pogoji v skladu s tem zakonom.
(4)
Če ima organizacija podeljen status nevladne organizacije v javnem interesu na več področjih, ki so v pristojnosti več ministrstev, ministrstvo iz prvega odstavka tega člena za področje, za katero ni pristojno, pridobi mnenje ministrstva, pristojnega za to področje, o tem, ali nevladna organizacija izpolnjuje pogoje iz druge, četrte in šeste alineje četrtega odstavka 6. člena tega zakona oziroma pogoj iz druge alineje prvega odstavka 10. člena tega zakona na področju, za katerega je pristojno.
13. člen
(odvzem statusa nevladne organizacije v javnem interesu)
(1)
Ministrstvo, ki je nevladni organizaciji podelilo status nevladne organizacije v javnem interesu, z odločbo organizaciji odvzame ta status, če:
-
ne izpolnjuje več pogojev iz 2., 6. oziroma 10. člena tega zakona ali če ne opravlja več dejavnosti v javnem interesu,
-
kljub opozorilu pristojnega ministrstva tudi v naknadnem roku 30 dni ne izpolni obveznosti iz prvega odstavka 11. člena tega zakona ali
-
se nevladna organizacija v javnem interesu podeljenemu statusu pisno odpove.
(2)
Če ima nevladna organizacija status nevladne organizacije v javnem interesu na več področjih, ki so v pristojnosti več ministrstev, ji ministrstvo iz prejšnjega odstavka odvzame status zaradi neizpolnjevanja pogojev iz 2. in 6. člena tega zakona na področju, za katerega je pristojno drugo ministrstvo, po predhodnem soglasju ministrstva, ki je pristojno za to področje. Ministrstvo, pristojno za to področje, soglasje izda, če organizacija na tem področju ne izpolnjuje več pogojev iz druge, četrte ali šeste alineje četrtega odstavka 6. člena tega zakona.
14. člen
(obveznost medsebojnega obveščanja državnih organov)
Državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, druge osebe javnega prava in nosilci javnih pooblastil v primeru suma, da obstaja razlog za odvzem statusa nevladne organizacije v javnem interesu, o tem nemudoma obvestijo ministrstvo, pristojno za odvzem statusa nevladne organizacije v javnem interesu, in mu posredujejo vse dokumente, ki jih imajo v zvezi s tem.
III. PRAVICE NEVLADNIH ORGANIZACIJ V JAVNEM INTERESU
15. člen
(uporaba poimenovanja nevladna organizacija v javnem interesu)
Besedno zvezo ali kombinacijo besed »nevladna organizacija v javnem interesu« lahko v svojem imenu ali firmi uporablja samo nevladna organizacija v javnem interesu.
16. člen
(prednost pri javnih razpisih)
(1)
Pri javnih razpisih za pridobivanje sredstev iz državnega proračuna, namenjenih nevladnim organizacijam, se v merilih za izbor prejemnikov sredstev upošteva tudi status nevladne organizacije v javnem interesu na področju, kateremu je javni razpis namenjen, pri čemer upoštevanje takšnega statusa ne sme biti manjše od petih odstotkov in ne presegati 20 odstotkov skupne vrednosti meril.
(2)
Samoupravne lokalne skupnosti lahko pri javnih razpisih za pridobivanje sredstev iz proračunov lokalnih skupnosti kot merilo upoštevajo status nevladne organizacije v javnem interesu na način iz prejšnjega odstavka.
17. člen
(druge spodbude in pravice)
(1)
Z zakonom se lahko določijo druge ugodnosti, olajšave, spodbude, prednosti in druge pravice za nevladne organizacije v javnem interesu.
(2)
Z zakonom se lahko določijo tudi pravice nevladnih organizacij v javnem interesu, da v upravnih ali sodnih postopkih zastopajo določene interese, da imajo pravico udeležbe v teh postopkih ali da se jih lahko pooblasti za zastopanje.
18. člen
(stečaj nevladne organizacije v javnem interesu)
(1)
Nad nevladno organizacijo v javnem interesu se lahko opravi stečajni postopek le po predhodnem soglasju ministrstva, pristojnega za področje, na katerem ima organizacija podeljen ta status.
(2)
Če ima organizacija podeljen status nevladne organizacije v javnem interesu na več področjih, ki so v pristojnosti več ministrstev, predhodno soglasje izda ministrstvo, ki je nevladni organizaciji podelilo status nevladne organizacije v javnem interesu, po pridobljenih soglasjih vseh ministrstev, pristojnih za druga področja, kjer ima organizacija podeljen takšen status.
(3)
Ministrstvo iz prvega in drugega odstavka tega člena poda soglasje za stečaj nevladne organizacije v javnem interesu, če ugotovi, da javni interes za nadaljevanje izvajanja dejavnosti nevladne organizacije v javnem interesu ni večji od interesa upnikov nevladne organizacije v javnem interesu.
IV. EVIDENCA NEVLADNIH ORGANIZACIJ V JAVNEM INTERESU
19. člen
(evidenca nevladnih organizacij v javnem interesu)
(1)
Evidenco nevladnih organizacij v javnem interesu (v nadaljnjem besedilu: evidenca) v elektronski obliki vzpostavi in vodi pristojna organizacija za javnopravne evidence in storitve na podlagi podatkov ministrstev, pristojnih za podelitev in odvzem statusa nevladne organizacije v javnem interesu, in je namenjena vpisu in javni objavi pravno pomembnih podatkov o nevladnih organizacijah v javnem interesu.
(2)
V evidenci se obdelujejo naslednji podatki o nevladnih organizacijah v javnem interesu:
-
pravnoorganizacijska oblika,