2546. Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR-1)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR-1)
Razglašam zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 23. maja 2001.
Ljubljana, dne 1. junija 2001.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O ZDRAVSTVENEM VARSTVU RASTLIN (ZZVR-1)
Ta zakon ureja zdravstveno varstvo rastlin; določa ukrepe in obveznosti v zvezi s pojavom, preprečevanjem vnosa in širjenja ter zatiranjem škodljivih organizmov na rastlinah, rastlinskih proizvodih in nadzorovanih predmetih; ureja biotično varstvo rastlin; določa pridobivanje, izmenjavo podatkov in informacijski sistem; predpisuje stroške in odškodnine; ureja javno službo zdravstvenega varstva rastlin; določa organe, ki so odgovorni za uresničevanje tega zakona in inšpekcijsko nadzorstvo.
Zdravstveno varstvo rastlin je namenjeno:
-
varstvu rastlin in rastlinskih proizvodov pred škodljivimi organizmi;
-
preprečevanju vnosa in širjenja ter zatiranju škodljivih organizmov z zagotavljanjem fitosanitarnih ukrepov;
-
ugotavljanju in določanju škodljivih organizmov;
-
omogočanju optimalne pridelave rastlin in trgovanja z njimi;
-
varovanju okolja z izvajanjem stalnega nadzora škodljivih organizmov, z uvajanjem biotičnega varstva rastlin in z opazovalno napovedovalno dejavnostjo;
-
usmerjanju in spremljanju razvoja dejavnosti za varovanje zdravja rastlin;
-
skrbi za izobraževanje in osveščanje prebivalstva o varovanju zdravja rastlin.
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1.
Zdravstveno varstvo rastlin je varovanje zdravja rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov pred škodljivimi organizmi s pomočjo fitosanitarnih ukrepov.
b)
živi deli rastlin, vključno s semenom.
Za žive dele rastlin se štejejo tudi:
-
plodovi v botaničnem smislu, razen tistih, ki so konzervirani z globokim zamrzovanjem,
-
vrtnine, razen tistih, ki so konzervirane z globokim zamrzovanjem,
-
gomolji, čebulice, korenike in drugi podzemni organi za razmnoževanje,
-
veje z listi ali iglicami,
-
posekana drevesa z listi ali iglicami,
Seme pomeni seme v botaničnem pomenu, ki je namenjeno setvi.
3.
Rastlinski proizvodi so proizvodi rastlinskega izvora, nepredelani ali obdelani s preprostimi postopki in ki niso rastline iz prejšnje točke. Za rastlinski proizvod se šteje tudi les, če je v celoti ali delno ohranil svojo naravno okroglo površino, z lubjem ali brez njega, ali če gre za sekance, iveri, žagovino, lesne odpadke ali ostanke in če se uporabi pri prevozu kakršnih koli predmetov v obliki pregradnega materiala, podpornega lesa ali palet v primeru, da pomeni nevarnost za zdravje rastlin.
4.
Saditev je namestitev rastlin, da bi zagotovili njihovo nadaljnjo rast in generativno ali vegetativno razmnoževanje.
5.
Rastline za saditev so:
-
rastline, ki so že posajene in bodo ostale posajene ali bodo presajene,
-
rastline, ki še niso posajene, a so namenjene saditvi.
6.
Škodljivi organizmi so organizmi, ki sodijo v živalski ali rastlinski svet, virusi, mikoplazme (fitoplazme) ali drugi patogeni organizmi, ki so škodljivi rastlinam ali rastlinskim proizvodom.
7.
Nadzorovani predmeti so zemljišča, skladiščni prostor, embalaža, prevozno sredstvo, zabojnik, zemlja ali kateri koli drug organizem, predmet ali snov, ki lahko vsebuje ali širi škodljive organizme in ki zahteva uvedbo fitosanitarnih ukrepov.
8.
Pošiljka je količina rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ki se prevažajo.
9.
Fitosanitarni ukrep je zakonodajni, upravni ali drug postopek, ki se izvede v skladu s tem zakonom, da se prepreči vnos oziroma širjenje škodljivih organizmov.
10.
Fitosanitarni predpis pomeni ta zakon in vse predpise, izdane na njegovi podlagi, ter mednarodne pogodbe s področja zdravstvenega varstva rastlin, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
11.
Država porekla pomeni državo, v kateri so bile pridelane rastline, iz katerih so rastlinski proizvodi.
12.
Premeščanje je vsako premikanje rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov izven mesta pridelave na ozemlju Republike Slovenije.
13.
Mesto pridelave je posest ali skupina zemljišč, ki je posamezna pridelovalna enota z vsemi pripadajočimi objekti, stroji in opremo.
14.
Uvoz je vsak vnos pošiljke in škodljivih organizmov na carinsko območje Republike Slovenije, ne glede na to, kakšna raba ali uporaba je bila v skladu s tem zakonom in v skladu s carinskimi predpisi dovoljena za rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete, razen vnosa zaradi tranzita.
15.
Vnos škodljivega organizma je tudi vsak vstop škodljivega organizma na območje, kjer še ni navzoč ali je navzoč v omejenem obsegu.
16.
Izvoz je vsak iznos pošiljk s carinskega območje Republike Slovenije in zajema tudi ponovni izvoz ter začasni izvoz.
17.
Tranzit je vsak prenos pošiljke preko carinskega območja Republike Slovenije pod carinskim nadzorom.
18.
Fitosanitarno spričevalo je potrdilo o zdravstvenem stanju pošiljke, ki ga izda pristojni organ za zdravstveno varstvo rastlin, praviloma v državi porekla in spremlja pošiljko, ki se uvaža, izvaža ali prevaža v tranzitu.
19.
Fitosanitarno spričevalo za ponovni izvoz je potrdilo o zdravstvenem stanju pošiljke, ki ga izda pristojni organ za zdravstveno varstvo rastlin države, v katero se je pošiljka uvozila oziroma se je skladiščila, ponovno pakirala ali razdeljevala in spremlja pošiljko, ki se ponovno izvaža.
20.
Rastlinski potni list je listina, ki potrjuje, da rastline, rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti, ki se premeščajo na ozemlju Republike Slovenije, izpolnjujejo določbe tega zakona, ki se nanašajo na zahteve zdravstvenega varstva rastlin.
21.
Imetniki rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov (v nadaljnjem besedilu: imetniki) so fizične in pravne osebe, ki so njihovi lastniki oziroma se ukvarjajo z njihovo pridelavo, predelavo, gospodarjenjem, prodajo ali drugo uporabo.
22.
Stalni nadzor škodljivih organizmov je uradni postopek zbiranja in shranjevanja podatkov o navzočnosti škodljivih organizmov ali njihovi odsotnosti, na podlagi inšpekcijskih pregledov, spremljanja zdravstvenega stanja, sistematičnih raziskav ali drugih postopkov ter na podlagi drugih razpoložljivih virov.
23.
Inšpekcijski pregled je pregled rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov z namenom, da se ugotovi navzočnost škodljivih organizmov oziroma skladnost s fitosanitarnimi predpisi.
24.
Inšpekcijsko spremljanje zdravstvenega stanja je stalni inšpekcijski postopek preverjanja zdravstvenega stanja rastlin.
25.
Uradni vzorec je vzorec, ki ga odvzame pristojni inšpektor oziroma pravna ali fizična oseba, ki izvaja javna pooblastila po tem zakonu.
II. ZDRAVSTVENO VARSTVO RASTLIN
4. člen
(izvajalci zdravstvenega varstva rastlin)
Zdravstveno varstvo rastlin je pravica in obveznost Republike Slovenije, njenih organov, izvajalcev javne službe zdravstvenega varstva rastlin in imetnikov (v nadaljnjem besedilu: izvajalci zdravstvenega varstva rastlin).
Za zagotavljanje zdravstvenega varstva rastlin in za izvajanje drugih nalog iz tega zakona ter za uresničevanje mednarodnih konvencij in mednarodnih sporazumov s področja zdravstvenega varstva rastlin, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, se ustanovi Uprava Republike Slovenije za varstvo rastlin in semenarstvo (v nadaljnjem besedilu: uprava), kot organ v sestavi ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
5. člen
(obveznosti organov Republike Slovenije in izvajalcev javne službe)
Organi Republike Slovenije in izvajalci javne službe zdravstvenega varstva rastlin morajo izvajati oziroma sodelovati pri izvajanju stalnega nadzora rastlin, rastlinskih proizvodov, zemljišč, prostorov za skladiščenje, predelavo in hrambo rastlin in rastlinskih proizvodov, sredstev za prevoz rastlin in rastlinskih proizvodov ter drugih nadzorovanih predmetov, z namenom ugotavljanja in poročanja o pojavu in širjenju škodljivih organizmov ter njihovega zatiranja.
O vseh novih ali nepričakovanih pojavih škodljivih organizmov s seznamov I.A in II.A morajo izvajalci javne službe zdravstvenega varstva rastlin nemudoma obvestiti pristojnega inšpektorja in upravo.
Na področju zdravstvenega varstva rastlin v gozdarstvu so organi Republike Slovenije in izvajalci javne službe dolžni ravnati v skladu s tem zakonom in v skladu s predpisi, ki urejajo področje gozdarstva.
6. člen
(obveznosti imetnikov)
Imetniki morajo pregledovati gojene rastline, vključno z obdelovalnimi površinami (polja, nasadi, drevesnice, vrtovi, rastlinjaki), prostorastoče rastline, prostore za skladiščenje, predelavo in hrambo rastlin in rastlinskih proizvodov, sredstva za prevoz rastlin in rastlinskih proizvodov ter druge nadzorovane predmete, ki jih imajo v lasti ali drugi uporabi oziroma jih obdelujejo ali uporabljajo, z namenom ugotavljanja pojava in širjenja škodljivih organizmov.
O vseh novih ali nepričakovanih pojavih škodljivih organizmov s seznamov I.A in II.A morajo imetniki nemudoma obvestiti pristojnega inšpektorja oziroma izvajalce javne službe zdravstvenega varstva rastlin, ki o tem obvestijo upravo. Izvajati morajo ukrepe za preprečevanje širjenja oziroma zatiranje škodljivih organizmov, ki jih določi uprava.
Če imetnik ne izvede ukrepov iz prejšnjega odstavka, pristojni inšpektor odredi njihovo izvedbo na stroške imetnika.
Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena morajo imetniki, ki so lastniki, ali drugi uporabniki gozdov, o vseh novih ali nepričakovanih pojavih škodljivih organizmov s seznamov I.A in II.A iz drugega odstavka 7. člena tega zakona, nemudoma obvestiti javno gozdarsko službo, določeno v zakonu, ki ureja varstvo gozdov, ki o tem obvesti upravo.
Obveznost obveščanja iz tega člena velja tudi za katerokoli drugo osebo, ki zaradi narave svojega dela sumi ali opazi nov ali nepričakovan pojav škodljivih organizmov.
III. PREPREČEVANJE VNOSA IN ŠIRJENJA TER ZATIRANJE ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV
A) Škodljivi organizmi, rastline, rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti
7. člen
(seznami škodljivih organizmov)
Škodljivi organizmi se glede na nevarnost za zdravje in obstoj posameznih vrst rastlin ter glede na nevarnost povzročitve velike ekonomske škode razvrstijo v sezname. Za preprečevanje vnosa in širjenja škodljivih organizmov se izvaja stalni nadzor škodljivih organizmov ter ukrepi po tem zakonu.
Škodljivi organizmi, ki se štejejo za posebej nevarne rastlinam in rastlinskim proizvodom, so razvrščeni v naslednje sezname:
-
seznam I.A in seznam II.A, ki se nanašata na celotno ozemlje Republike Slovenije;
-
seznam I.B in seznam II.B, ki se nanašata na določena varovana območja.
Podrobnejšo vsebino seznamov iz tega člena predpiše minister, pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo (v nadaljnjem besedilu: minister).
8. člen
(seznami rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov)
Rastline, rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti, s katerimi se lahko prenašajo škodljivi organizmi iz drugega odstavka prejšnjega člena in pomenijo nevarnost za zdravstveno varstvo rastlin, so razvrščeni v naslednje sezname:
-
seznam III.A, ki se nanaša na prepoved uvoza;
-
seznam III.B, ki se nanaša na prepoved uvoza v določena varovana območja;
-
seznam IV.A, ki se nanaša na posebne fitosanitarne zahteve;
-
seznam IV.B, ki se nanaša na posebne fitosanitarne zahteve za določena varovana območja;
-
seznam V.A, ki vsebuje:
a)
seznam V.A.I, ki se nanaša na rastlinski potni list,
b)
seznam V.A.II, ki se nanaša na rastlinski potni list za določena varovana območja;
-
seznam V.B, ki vsebuje:
a)
seznam V.B.I, ki se nanaša na fitosanitarno spričevalo,
b)
seznam V.B.II, ki se nanaša na fitosanitarno spričevalo za določena varovana območja.
Podrobnejšo vsebino seznamov iz tega člena predpiše minister.
9. člen
(pojav škodljivega organizma)
Če se na ozemlju Republike Slovenije pojavi škodljiv organizem s seznamov I.A in II.A, oziroma se na določenem varovanem območju pojavi škodljiv organizem s seznamov I.B ali II.B, ali se pojavijo simptomi na rastlini, rastlinskih proizvodih ali nadzorovanih predmetih, na podlagi katerih se sumi na okužbo s škodljivim organizmom s seznamov I.A, II.A, I.B ali II.B, morajo izvajalci zdravstvenega varstva rastlin o tem takoj na predpisan način obvestiti upravo.
Imetnik mora zavarovati rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete ter preprečiti stik z drugimi rastlinami, rastlinskimi proizvodi in nadzorovanimi predmeti na način, ki ga določi pristojni inšpektor.
Način obveščanja iz prvega odstavka tega člena predpiše minister.
10. člen
(ugotovitev škodljivega organizma)
V primeru suma iz prvega odstavka prejšnjega člena se odvzame uradni vzorec in pošlje v laboratorij, ki opravlja diagnostične preiskave. Ta potrdi ali ovrže sum na okužbo s škodljivim organizmom in poskusi ugotoviti vzrok okužbe. Ob tem mora zagotoviti tak način ravnanja z uradnim vzorcem, da ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov ter da zagotovi identiteto vzorca.
Diagnostične preiskave iz prejšnjega odstavka opravlja laboratorij, ki mu je dodeljeno javno pooblastilo iz prvega oziroma drugega odstavka 68. člena tega zakona, za izvajanje nalog iz 5. točke 76. člena tega zakona.
Ko je ugotovljena okužba s škodljivim organizmom s seznamov I.A in II.A oziroma na varovanem območju s seznamov I.B in II.B, pristojni inšpektor odredi uničenje ali drugačno odstranitev, tretiranje in druge predpisane ukrepe.
Uprava o pojavu in nevarnosti škodljivega organizma obvesti organizacije, službe in imetnike rastlin ter jih seznani z najpomembnejšimi ukrepi, s katerimi lahko preprečujejo okužbo s škodljivimi organizmi.
Minister predpiše ukrepe iz tretjega odstavka tega člena.
11. člen
(objavljanje podatkov o škodljivih organizmih)
Uprava na predpisan način vodi evidence o pojavih in ugotovitvah škodljivih organizmov in druge potrebne evidence o stalnem nadzoru, z namenom obveščanja na državni in mednarodni ravni.
Podrobnejšo vsebino, obliko in način vodenja evidenc iz prejšnjega odstavka predpiše minister.
Podatke o pojavu na novo odkritega škodljivega organizma s seznamov I.A in II.A v Republiki Sloveniji se lahko daje ali objavlja le na predpisan način.
Prepovedano je dajati ali objavljati podatke o pojavu na novo odkritega škodljivega organizma s seznamov I.A in II.A v Republiki Sloveniji brez odobritve uprave.
Minister izda predpis iz tretjega odstavka tega člena.
12. člen
(posebno nadzorovano območje)
Posebno nadzorovano območje je okuženo ali ogroženo ali neokuženo območje, na katerem se na predpisan način zagotavlja zdravstveno varstvo rastlin.
Ko se ugotovi škodljivi organizem in dokler traja nevarnost zaradi njegove navzočnosti, pristojni inšpektor, glede na vrsto škodljivega organizma, označi mesto okužbe, odredi predpisane ukrepe ter obvešča imetnike na mestu okužbe na predpisan način.
Meje okuženega, ogroženega in neokuženega območja, ukrepe za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje škodljivih organizmov, pogoje za prenehanje odrejenih ukrepov in način obveščanja predpiše minister.
13. člen
(varovano območje)
Območje, kjer eden ali več škodljivih organizmov niso ustaljeni, kljub ugodnim razmeram za naselitev ali območje, v katerem obstaja nevarnost, da se bodo določeni škodljivi organizmi ob ugodnih ekoloških razmerah naselili na določenih rastlinah, kljub dejstvu, da ti organizmi niso ustaljeni, se lahko določi kot varovano območje.
Šteje se, da je škodljivi organizem na varovanem območju ustaljen, če je znano, da se tam pojavlja in niso bili uvedeni nobeni fitosanitarni ukrepi za njegovo izkoreninjenje ali, če so se takšni ukrepi izkazali za neučinkovite v obdobju vsaj dveh zaporednih let.
Na območju, kjer eden ali več škodljivih organizmov niso ustaljeni, kljub ugodnim razmeram za naselitev in je bilo na predpisan način priznano kot varovano območje, mora uprava na predpisan način izvajati oziroma zagotoviti izvajanje rednih in sistematičnih raziskav o navzočnosti organizmov, glede katerih je bilo varovano območje priznano. Na varovanem območju, na katerem obstaja nevarnost, da se bo določen škodljivi organizem ob ugodnih ekoloških pogojih naselil na določenih rastlinah in če ta organizem ni ustaljen v Republiki Sloveniji, izvajanje sistematičnih raziskav ni obvezno.
Način določitve varovanega območja, podrobnejše pogoje za izvajanje sistematičnih raziskav in seznam varovanih območij predpiše minister.
14. člen
(prepoved vnosa in širjenja škodljivih organizmov)
Prepovedan je vnos in širjenje škodljivih organizmov s seznamov I.A in II.A.
Na varovanem območju sta prepovedana tudi vnos in širjenje škodljivega organizma s seznamov I.B in II.B, za katerega je območje priznano kot varovano.
Za vnos iz prvega in drugega odstavka tega člena se šteje vsak nameren ali nenameren vstop škodljivih organizmov na ozemlje Republike Slovenije ali na varovano območje.
Vnos in širjenje drugih vrst škodljivih organizmov, ki niso zajeti v seznamih iz prvega in drugega odstavka tega člena, se lahko prepove, če obstaja nevarnost za zdravstveno varstvo rastlin na ozemlju Republike Slovenije.
15. člen
(prepoved uvoza in premeščanja rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov)
Prepovedan je uvoz rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama III.A.
Na varovano območje je prepovedan tudi uvoz rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama III.B, na katere se varovano območje nanaša.
Če niso izpolnjene predpisane fitosanitarne zahteve, je prepovedan uvoz in premeščanje rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama IV.A.
Če niso izpolnjene predpisane fitosanitarne zahteve, je na varovana območja prepovedan tudi uvoz in premeščanje rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama IV.B, na katere se varovano območje nanaša.
Uvoz in premeščanje drugih vrst rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ki niso zajeti v seznamih iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena, se lahko prepove, če obstaja nevarnost za zdravstveno varstvo rastlin na ozemlju Republike Slovenije.
16. člen
(izjema za poskusno in raziskovalno delo ter žlahtnjenje)
Ne glede na določbe 14. in 15. člena tega zakona lahko znanstvene in raziskovalne organizacije uvozijo ali premeščajo škodljive organizme s seznamov I.A, II.A, I.B in II.B ter rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete s seznamov III.A, III.B, IV.A in IV.B, če:
-
jih uporabijo za poskusne, raziskovalne ali razvojne namene ali za delo pri žlahtnjenju rastlin;
-
izpolnjujejo predpisane pogoje glede strokovne in tehnične usposobljenosti, kar ugotovi uprava z odločbo v upravnem postopku;
-
imajo uvozno dovoljenje.
Uvozno dovoljenje iz prejšnjega odstavka izda uprava na podlagi vloge organizacije iz prejšnjega odstavka.
-
podatke o vlagatelju (firma in sedež),
-
podatke o škodljivih organizmih ali rastlinah, rastlinskih proizvodih in nadzorovanih predmetih.
Uprava vodi evidenco o uvozih iz prvega odstavka tega člena.
Minister predpiše pogoje glede strokovne in tehnične usposobljenosti, podrobnejšo vsebino vloge in obrazec uvoznega dovoljenja iz tega člena.
Ne glede na določbe 14. in 15. člena tega zakona lahko uprava v skladu s predpisanimi pogoji in če ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov, v posameznih primerih dovoli:
-
izjemen uvoz rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ki se gojijo ali uporabljajo v neposredni bližini državne meje, če so namenjeni uporabi v Republiki Sloveniji v neposredni bližini te državne meje;
-
izjemen uvoz rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov v primeru blage okužbe s škodljivimi organizmi, razen rastlin za saditev.
Uprava vodi evidenco o izjemnih uvozih iz tega člena.
Podrobnejše pogoje za izjemen uvoz rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov predpiše minister.
Določbe 14. in 15. člena tega zakona se ne uporabljajo:
-
za pošiljke, ki so v tranzitu preko ozemlja Republike Slovenije;
-
za majhne količine rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, vključno z živili ali krmo, če jih uporabi lastnik ali prejemnik za neindustrijske ali nekomercialne namene ali za uživanje med prevozom.
Za majhne količine se štejejo zlasti sadje in sveže vrtnine, razen krompirja, rezano cvetje oziroma šopki, seme v izvirnem pakiranju, razen semenskega krompirja, okrasne čebulice, novoletne jelke brez korenin, sobne rastline v lončkih, balkonske rastline, ki so namenjene izključno za samooskrbo končnemu potrošniku, v količinah, ki jih predpiše minister.
C) Register pridelovalcev, predelovalcev, uvoznikov in distributerjev rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov
S pridelavo, predelavo, uvozom in distribucijo rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznamov V.A in V.B, se lahko ukvarjajo samo pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za opravljanje registrirane oziroma prijavljene dejavnosti in so vpisane v register pridelovalcev, predelovalcev, uvoznikov in distributerjev rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih nadzorovanih predmetov (v nadaljnjem besedilu: register) iz tega zakona.
Vpis v register je obvezen za naslednje zavezance:
-
pridelovalce, predelovalce in distributerje rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama V.A;
-
uvoznike rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama V.B;
-
pridelovalce določenih rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ki niso navedeni na seznamu V.A, ter zbirne in distribucijske centre na območju pridelave.
Register vzpostavi in vodi uprava.
20. člen
(vpis v register)
Zavezanci iz prejšnjega člena morajo biti za vpis v register strokovno usposobljeni za zdravstveno varstvo rastlin ali zagotoviti strokovno usposobljeno odgovorno osebo (v nadaljnjem besedilu: odgovorna oseba za zdravstveno varstvo rastlin) za izvajanje obveznosti iz 22. člena tega zakona. Podrobnejše kriterije glede strokovne usposobljenosti predpiše minister.
Vlogo za vpis v register morajo zavezanci podati pri upravi na predpisanem obrazcu.
Vloga mora vsebovati zlasti:
-
identifikacijske podatke vlagatelja: firmo oziroma ime in priimek ter sedež oziroma naslov; odgovorno osebo; davčno številko; matično številko poslovnega subjekta oziroma KMG-MID številko kmetijskega gospodarstva in številko subjekta iz Registra kmetijskih gospodarstev, pravno organizacijsko obliko; vrsto dejavnosti;
-
identifikacijske podatke odgovorne osebe za zdravstveno varstvo rastlin vlagatelja: ime in priimek, davčna številka; oziroma firmo ter sedež firme oziroma naslov s hišno številko.
Obrazec in podrobnejšo vsebino vloge iz drugega in tretjega odstavka tega člena predpiše minister.
Odločbo o vpisu v register izda uprava najkasneje v treh mesecih po prejemu popolne vloge.
Če zavezanec preneha izpolnjevati predpisane pogoje iz prvega odstavka tega člena ali ne izpolnjuje obveznosti iz 22. člena tega zakona, uprava po uradni dolžnosti izda odločbo o izbrisu iz registra.
21. člen
(vsebina registra)
Register vsebuje zlasti naslednje podatke:
-
neponovljivo registrsko številko oziroma KMG-MID številko kmetijskega gospodarstva in številko subjekta;
-
firmo oziroma ime in priimek ter sedež oziroma naslov;
-
odgovorno osebo pravne osebe;
-
pravno organizacijsko obliko;
-
matično številko poslovnega subjekta;
-
kmetijska zemljišča v uporabi po parcelah in vrstah rabe;
-
odgovorno osebo za zdravstveno varstvo rastlin.
Register se lahko vodi v elektronski obliki.
Podrobnejšo vsebino in način vodenja registra predpiše minister.
22. člen
(obveznosti zavezancev iz registra)
Zavezanci iz registra morajo zlasti:
-
voditi natančne podatke o pridelavi, predelavi in prometu rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ki jih kupujejo za skladiščenje ali sajenje na posestvu, jih pridelujejo ali jih odpošiljajo drugam in te listine hraniti najmanj eno leto;
-
voditi in sproti dopolnjevati načrt mest, kjer se rastline, rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti gojijo, pridelujejo, skladiščijo, shranjujejo ali uporabljajo;
-
opravljati redne vizualne zdravstvene preglede rastlin na predpisan način;
-
omogočiti dostop pristojnemu inšpektorju za opravljanje pregledov rastlin, prostorov in listin ter jemanje uradnih vzorcev;
-
nemudoma obvestiti upravo oziroma pristojnega inšpektorja o vseh nenavadnih pojavih in izbruhih škodljivih organizmov, simptomih ali drugih posebnostih na rastlinah ter o pridelavi in pojavu prepovedanih rastlinskih vrst;
-
prijaviti upravi v predpisanem roku vse spremembe podatkov, ki se vodijo v registru;
-
vsako leto do predpisanega roka prijaviti pristojnemu inšpektorju obseg in mesto pridelave oziroma predelave rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov;
-
sodelovati z upravo in s pristojnim inšpektorjem pri zagotavljanju zdravstvenega varstva rastlin.
Minister predpiše način izvajanja zdravstvenih pregledov, roke, vsebino in način posredovanja podatkov iz prejšnjega odstavka.
Ne glede na prvi in drugi odstavek 19. člena tega zakona so od vpisa v register izvzeti majhni pridelovalci oziroma predelovalci, če je njihova celotna pridelava oziroma predelava in prodaja rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov namenjena za samooskrbo oziroma za končno uporabo fizičnih oseb na lokalnem trgu, ki se poklicno ne ukvarjajo z rastlinsko pridelavo in predelavo in če ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov.
Minister predpiše podrobnejše kriterije za določitev majhnih pridelovalcev oziroma predelovalcev in obsega lokalnega trga.
2. Uvoz, izvoz in tranzit pošiljk
Pošiljke, za katere je obvezen inšpekcijski pregled, se lahko uvažajo le čez določena vstopna mesta. Vstopna mesta za izvajanje inšpekcijskega pregleda po tem zakonu morajo izpolnjevati predpisane pogoje.
Vlada predpiše pogoje iz prejšnjega odstavka in določi vstopna mesta.
Pošiljke s seznama V.B.I, ki se uvažajo v državo, njihova embalaža, lahko pa tudi vozila, s katerimi se prevažajo, morajo biti inšpekcijsko pregledane.
Z inšpekcijskim pregledom se zlasti ugotavlja, če pošiljke:
-
spremlja fitosanitarno spričevalo;
-
niso okužene s škodljivimi organizmi s seznama I.A in seznama II.A;
-
ne vsebujejo rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama III.A;
-
izpolnjujejo posebne fitosanitarne zahteve s seznama IV.A.
Pošiljke iz prvega odstavka tega člena mora spremljati izvirno fitosanitarno spričevalo praviloma iz države porekla, razen kadar se lahko posebne fitosanitarne zahteve iz seznama IV.A oziroma IV.B za posamezne vrste pošiljk, ki jih predpiše minister, izpolni tudi v državi, ki ni država porekla.
Za pošiljke iz prvega odstavka tega člena, ki so bile po izdaji izvirnega fitosanitarnega spričevala v državi porekla odposlane, skladiščene, ponovno pakirane ali razdeljene v drugi državi, ki ni država porekla, je potrebno, da izvirno fitosanitarno spričevalo ali njegovo overjeno kopijo spremlja fitosanitarno spričevalo za ponovni izvoz, izdano v tej drugi državi. Če pa so bile te pošiljke predhodno zaporedoma uvožene v več različnih držav in je bilo izdano več kot eno fitosanitarno spričevalo za ponovni izvoz, jih morajo poleg izvirnega fitosanitarnega spričevala ali njegove overjene kopije spremljati tudi vsa fitosanitarna spričevala za ponovni izvoz ali njihove overjene kopije.
Inšpekcijski pregled se lahko opravi tudi pri drugih pošiljkah, če fitosanitarni inšpektor sumi, da obstaja nevarnost za zdravstveno varstvo rastlin na ozemlju Republike Slovenije.
Minister predpiše način inšpekcijskega pregleda iz prvega odstavka tega člena.
26. člen
(uvoz v varovano območje)
Pošiljke s seznama V.B.II, ki se uvažajo v varovana območja, morajo poleg pogojev, določenih v 25. členu tega zakona, izpolnjevati še naslednje pogoje:
-
da niso okužene s škodljivimi organizmi s seznamov I.B in II.B;
-
da ne vsebujejo rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama III.B;
-
da izpolnjujejo posebne fitosanitarne zahteve s seznama IV.B.
27. člen
(poskusno in raziskovalno delo ter žlahtnjenje)
Pošiljke s seznama V.B, ki se uvažajo in so namenjene za poskusno, raziskovalno ali razvojno delo ali za delo pri žlahtnjenju rastlin, morajo biti inšpekcijsko pregledane in jih mora spremljati uvozno dovoljenje iz 16. člena tega zakona in fitosanitarno spričevalo države porekla.
Če ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov, lahko uprava pod pogoji iz 17. člena tega zakona dovoli uvoz rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama V.B, ki se gojijo ali uporabljajo v neposredni bližini državne meje, brez fitosanitarnega spričevala in inšpekcijskega pregleda, če so namenjeni uporabi v neposredni bližini te državne meje.
Majhne količine rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama V.B se v skladu z 18. členom tega zakona lahko uvažajo brez fitosanitarnega spričevala in inšpekcijskega pregleda.
30. člen
(dolžnosti uvoznikov in carinskih delavcev)
Uvozniki, prevozniki oziroma osebe, ki pošiljke iz prvega odstavka 25. člena tega zakona uvažajo v Republiko Slovenijo, morajo o prispetju teh pošiljk, ki se uvažajo ali pretovarjajo med prevozom, obvestiti fitosanitarnega inšpektorja.
Carinski delavci ne smejo začeti s postopkom za začetek carinsko dovoljene rabe ali uporabe, razen tranzita, dokler fitosanitarni inšpektor ne opravi inšpekcijskega pregleda pošiljk iz prejšnjega odstavka in z odločbo dovoli uvoz.
Na pošiljkah, ki se uvažajo, morajo uvozniki izvajati ukrepe, ki jih odredi fitosanitarni inšpektor.
Posameznikom, ki prinesejo rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete v Republiko Slovenijo brez fitosanitarnega spričevala ali so rastline, rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti na seznamu III.A ali III.B, razen majhnih količin iz 18. člena tega zakona, carinski delavci prepovejo njihov uvoz in jih izročijo fitosanitarnemu inšpektorju, ki odredi predpisane ukrepe v skladu s tretjim odstavkom 10. člena tega zakona.
31. člen
(postopek ob uvozu)
Inšpekcijski pregled pošiljk iz 25. člena tega zakona se opravi na prvem vstopnem mestu v Republiko Slovenijo, kjer se opravljajo druge uvozne administrativne formalnosti, vključno s carinskimi.
Če ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov, se v primerih in pod pogoji, ki jih predpiše minister, zdravstveni pregled pošiljke lahko opravi tudi v za to uradno določenih mestih v notranjosti države, pod carinskim nadzorom.
32. člen
(potrditev ali zavrnitev uvoza)
Če so izpolnjeni pogoji iz 25. oziroma 26. člena tega zakona, fitosanitarni inšpektor po opravljenem pregledu z odločbo dovoli uvoz pošiljke in označi fitosanitarno spričevalo ali fitosanitarno spričevalo za ponovni izvoz z vstopnim datumom in žigom fitosanitarne inšpekcije.
Če pogoji oziroma eden od pogojev iz 25. oziroma 26. člena tega zakona niso izpolnjeni, fitosanitarni inšpektor z odločbo prepove uvoz pošiljke, odredi enega od ukrepov iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona in označi fitosanitarno spričevalo ali fitosanitarno spričevalo za ponovni izvoz z rdečim trikotnim žigom, s čimer spričevali postaneta neveljavni.
Če se z inšpekcijskim pregledom ugotovi, da je del pošiljke okužen s škodljivimi organizmi s seznamov I.A, I.B, II.A ali II.B, se lahko dovoli uvoz preostalega dela pošiljke, če ni suma na okužbo tega dela pošiljke in če ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov.
Minister predpiše velikost žiga iz drugega odstavka tega člena in podatke v njem.
33. člen
(druge pošiljke ob uvozu)
Če iz spremnih listin drugih pošiljk, ki se uvažajo, izhaja, da ne vsebujejo rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama V.B, lahko fitosanitarni inšpektor opravi inšpekcijski pregled, če obstaja utemeljen sum glede istovetnosti pošiljke oziroma če obstaja nevarnost širjenja škodljivih organizmov.
Če po opravljenem inšpekcijskem pregledu fitosanitarni inšpektor še dvomi o istovetnosti pošiljke, zlasti glede rodu, vrste ali izvora, se šteje, da pošiljka vsebuje rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete s seznama V.B.
34. člen
(proste carinske cone)
Za pošiljke, ki se uvozijo v proste carinske cone in v carinska skladišča v Republiki Sloveniji, veljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na uvoz pošiljk.
35. člen
(postopek ob izvozu)
Če za pošiljke, ki se izvažajo in so po poreklu iz Republike Slovenije, država, v katero se izvaža, zahteva fitosanitarno spričevalo, fitosanitarni inšpektor pred izdajo fitosanitarnega spričevala opravi inšpekcijski pregled pošiljke, da zagotovi izpolnjevanje predpisanih fitosanitarnih zahtev države, v katero se pošiljka izvaža.