Pomorski zakonik (PZ)

1582. Pomorski zakonik (PZ)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi pomorskega zakonika (PZ)

Razglašam pomorski zakonik (PZ), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 23. marca 2001.

Št. 001-22-31/01

Ljubljana, dne 2. aprila 2001.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

P O M O R S K I Z A K O N I K (PZ)

PRVI DEL

I. poglavje – SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta zakonik ureja suverenost, suverene pravice, jurisdikcijo in nadzor Republike Slovenije na morju, varnost plovbe po teritorialnem morju in notranjih morskih vodah, varstvo morja pred onesnaževanjem s plovil ter pravni režim pristanišč; stvarnopravna razmerja ter pogodbena in druga obligacijska razmerja, ki se nanašajo na plovila; vpis plovil, omejitve ladjarjeve odgovornosti, skupno havarijo, izvršbo in zavarovanje na plovilih in kolizijska pravila.

2. člen

Določbe tega zakonika (v nadaljnjem besedilu: zakon) se uporabljajo za ladje, čolne in druga plovila, ki imajo slovensko državno pripadnost, in za razmerja v zvezi s plovbo v teritorialnem morju in notranjih morskih vodah Republike Slovenije ter po rekah do meje, do koder so plovne z morske strani, če ni v tem zakonu drugače določeno.

3. člen

V tem zakonu imajo posamezni pojmi naslednji pomen:

1.

plovilo je stvar, ki je namenjena za plovbo po morju;

2.

plavajoča naprava je stvar, ki je stalno privezana oziroma zasidrana ali položena na morsko dno in ni namenjena za plovbo (plavajoči hoteli, restavracije, delavnice, skladišča, pontonski mostovi, plavajoče ploščadi, kopališčne ploščadi, privezne in signalne boje, školjčišča in druge naprave za izkoriščanje morja);

3.

ladja, razen vojaške ladje, je plovilo, ki je usposobljeno za plovbo po morju in meri v dolžino 24 metrov ali več;

4.

trgovska ladja je ladja, ki se uporablja za gospodarske namene;

5.

potniška ladja je plovilo, s katero se sme prevažati več kot 12 potnikov;

6.

tovorna ladja je trgovska ladja, ki je namenjena prevozu tovorov;

7.

tanker je ladja, namenjena prevozu tekočin in plinov;

8.

ribiška ladja je ladja, ki je namenjena in opremljena za ribolov ali lov drugih živih bitij v morju in na morskem dnu;

9.

znanstvenoraziskovalna ladja je ladja ali drugo plovilo, opremljeno za znanstvena ali druga raziskovanja morja, morskega dna ali njegovega podzemlja;

10.

jedrska ladja je ladja na jedrski pogon ali ladja, opremljena z jedrsko napravo;

11.

javna ladja je ladja v lasti ali uporabi države, ki ni vojaška ladja, uporablja pa jo država oziroma njen organ izključno v negospodarske namene;

12.

vojaška ladja je plovilo, ki pripada vojski, je pod poveljstvom vojaškega častnika, katere posadka je vojaška oziroma pod vojaško disciplino in ima zunanja razpoznavna znamenja vojaških ladij;

13.

sestav tujih vojaških ladij je več tujih vojaških ladij, ki plovejo skupaj pod poveljstvom enega vojaškega častnika;

14.

ladja v gradnji je stvar od trenutka položitve gredlja ali podobnih del med gradnjo, do vpisa v ladijski register;

15.

čoln je plovilo, ki meri v dolžino manj kot 24 metrov;

16.

ribiški čoln je čoln, ki je namenjen in opremljen za ribolov ali lov drugih živih bitij v morju in na morskem dnu;

17.

mednarodno potovanje je potovanje iz slovenskega pristanišča v tuje pristanišče in obratno;

18.

ladjar je oseba, ki je kot posestnik ladje nosilec plovbnega podjema; dokler se ne dokaže nasprotno, se šteje, da je ladjar oseba, za katero je v register ladij vpisano, da je lastnik;

19.

SDR (special drawing right, posebna pravica črpanja) je obračunska enota, kot jo je definiral Mednarodni denarni sklad;

20.

potnik je vsaka oseba na ladji ali čolnu, razen otrok, ki so stari manj kot eno leto, oseb, zaposlenih na ladji, v katerikoli lastnosti;

21.

jahta je ladja, ki je namenjena športu ali razvedrilu, ne glede na to ali se uporablja za osebne ali gospodarske namene, in ki sme poleg posadke prevažati do 12 potnikov;

22.

ladja v razpremi je trgovska ladja, ki več kakor 30 dni ne opravlja gospodarskih dejavnosti iz ekonomskih razlogov ali zaradi svoje nesposobnosti za plovbo;

23.

olje je vsako obstojno olje, posebno surova nafta, težko dizelsko olje in olje za mazanje, ne glede na to, ali se prevažajo na ladji kot tovor ali kot gorivo za pogon;

24.

dolžina ladje je največja dolžina ladje, brez pritiklin;

25.

akvatorij je vodni prostor, ki služi pristanišču;

26.

ro-ro je plovilo s posebnimi prostori za vozila;

27.

hitro potniško plovilo je plovilo, ki ima posebne tehnične lastnosti, zaradi katerih doseže visoke hitrosti.

Določbe tega zakona, ki se uporabljajo za javne ladje, veljajo tudi za čolne, ki se uporabljajo za upravne namene.

Določbe tehničnih pravil mednarodnih konvencij se v najnovejši različici objavijo na spletni strani ministrstva, pristojnega za pomorstvo, in Uprave Republike Slovenije za pomorstvo.

Določbe tega zakona, ki veljajo za ladje, se uporabljajo tudi za čolne in plavajoče naprave, če tako določajo mednarodne konvencije in predpisi Evropske unije.

Ta zakon prenaša v slovenski pravni red določbe naslednjih direktiv Evropske unije:

-

Direktiva 2009/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skupnih pravilih in standardih za organizacije, pooblaščene za tehnični nadzor in pregled ladij, ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav (prenovitev) (UL L št. 131 z dne 28. 5. 2009, str. 47), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2019/1243 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o prilagoditvi več zakonodajnih aktov, v katerih je določena uporaba regulativnega postopka s pregledom, členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 198 z dne 25. 7. 2019, str. 241, v nadaljnjem besedilu: Uredba 2019/1243/EU);

-

Direktiva 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pomorski inšpekciji države pristanišča (UL L št. 131 z dne 28. 5. 2009, str. 57), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2017/2110 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2017 o sistemu inšpekcijskih pregledov za varno izvajanje linijskih prevozov z ro-ro potniškimi ladjami in visokohitrostnimi potniškimi plovili ter spremembi Direktive 2009/16/ES ter razveljavitvi Direktive Sveta 1999/35/ES (UL L št. 315 z dne 30. 11. 2017, str. 61, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/16/ES);

-

Direktiva 2014/90/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o pomorski opremi in razveljavitvi Direktive Sveta 96/98/ES (UL L št. 257 z dne 28. 8. 2014, str. 146), zadnjič spremenjena z Delegirano direktivo Komisije (EU) 2021/1206 z dne 30. aprila 2021 o spremembi Priloge III k Direktivi 2014/90/EU Evropskega parlamenta in Sveta o pomorski opremi glede veljavnega standarda za laboratorije, ki jih uporabljajo organi za ugotavljanje skladnosti za pomorsko opremo (UL L št. 261 z dne 22. 7. 2021, str. 45);

-

Direktiva Sveta 97/70/ES z dne 11. decembra 1997 o vzpostavitvi usklajenega varnostnega režima za ribiška plovila dolžine 24 metrov in več (UL L št. 34 z dne 9. 2. 1998, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (ES) št. 219/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega postopka s pregledom - Prilagoditve regulativnemu postopku s pregledom – Drugi del (UL L št. 87 z dne 31. 3. 2009, str. 109);

-

Direktiva 2009/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o varnostnih predpisih in standardih za potniške ladje (prenovitev) (UL L št. 163 z dne 25. 6. 2009, str. 1), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/411 z dne 19. novembra 2019 o spremembi Direktive 2009/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta o varnostnih predpisih in standardih za potniške ladje glede varnostnih zahtev za potniške ladje, ki opravljajo notranja potovanja (UL L št. 83 z dne 19. 3. 2020, str. 1);

-

Direktiva Sveta 98/41/ES z dne 18. junija 1998 o registraciji oseb, ki potujejo s potniškimi ladjami, ki plujejo v pristanišča držav članic Skupnosti ali iz njih (UL L št. 188 z dne 2. 7. 1998, str. 35), zadnjič spremenjena z Direktivo 2017/2109/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2017 o spremembi Direktive 98/41/ES o registraciji oseb, ki potujejo s potniškimi ladjami, ki plujejo v pristanišča držav članic Skupnosti ali iz njih, in Direktive 2010/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta o formalnostih poročanja za ladje, ki priplujejo v pristanišča držav članic in/ali izplujejo iz njih (UL L št. 315 z dne 30. 11. 2017, str. 52);

-

Direktiva (EU) 2017/2110 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2017 o sistemu inšpekcijskih pregledov za varno izvajanje linijskih prevozov z ro-ro potniškimi ladjami in visokohitrostnimi potniškimi plovili ter spremembi Direktive 2009/16/ES ter razveljavitvi Direktive Sveta 1999/35/ES (UL L št. 315 z dne 30. 11. 2017, str. 61);

-

Direktiva 2001/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2001 o določitvi usklajenih zahtev in postopkov za varno nakladanje in razkladanje ladij za prevoz razsutega tovora (UL L št. 13 z dne 16. 1. 2002, str. 9), zadnjič spremenjena z Uredbo (ES) št. 1137/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek, določen v členu 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES, glede regulativnega postopka s pregledom – Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – Prvi del (UL L št. 311 z dne 21. 11. 2008, str. 1);

-

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2010/65/EU z dne 20. oktobra 2010 o formalnostih poročanja za ladje, ki priplujejo v pristanišča držav članic in/ali izplujejo iz njih, in o razveljavitvi Direktive 2002/6/ES (UL L št. 283 z dne 29. 10. 2010, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2019/1239 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o vzpostavitvi evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor in razveljavitvi Direktive 2010/65/EU (UL L št. 198 z dne 25. 7. 2019, str. 64);

-

Direktiva 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/75/EGS (UL L št. 208 z dne 5. 8. 2002, str. 10), zadnjič spremenjena z Uredbo 2019/1243/EU;

-

Direktiva 2003/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. aprila 2003 o posebnih zahtevah glede stabilnosti RO-RO potniških ladij (UL L št. 123 z dne 17. 5. 2003, str. 22), zadnjič spremenjena z Uredbo 2019/1243/EU;

-

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/35/ES z dne 7. septembra 2005 o onesnaževanju morja z ladij in uvedbi kazni za kršitve (UL L št. 255 z dne 30. 9. 2005, str. 11), zadnjič spremenjena z Direktivo 2009/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o spremembah Direktive 2005/35/ES o onesnaževanju morja z ladij in uvedbi kazni za kršitve (UL L št. 280 z dne 27. 10. 2009, str. 52);

-

Direktiva 2008/106/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov (prenovitev) (UL L št. 323 z dne 3. 12. 2008, str. 33), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2019/1159 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spremembi Direktive 2008/106/ES o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov in o razveljavitvi Direktive 2005/45/ES o vzajemnem priznavanju spričeval pomorščakov, ki jih izdajo države članice (UL L št. 188 z dne 12. 7. 2019, str. 94);

-

Direktiva 2009/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o določitvi temeljnih načel za preiskovanje nesreč v sektorju pomorskega prometa in o spremembi Direktive Sveta 1999/35/ES in Direktive 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 131 z dne 28. 5. 2009, str. 114) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/18/ES);

-

Direktiva 2009/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o zavarovanju lastnikov ladij za pomorske zahtevke (UL L št. 131 z dne 28. 5. 2009, str. 128);

-

Direktiva 2009/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skladnosti z zahtevami države zastave (UL L št. 131 z dne 28. 5. 2009, str. 132);

-

Direktiva Sveta 1999/63/ES z dne 21. junija 1999 o sporazumu o razporejanju delovnega časa pomorščakov, sklenjenim med Združenjem ladjarjev Evropske skupnosti (ESCA) in Federacijo sindikatov delavcev v prometu Evropske unije (FST) (UL L št. 167 z dne 2. 7. 1999, str. 33), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2009/13/ES z dne 16. februarja 2009 o izvajanju Sporazuma, sklenjenega med Združenjem ladjarjev Evropske skupnosti (ECSA) in Evropsko federacijo delavcev v prometu (ETF) o Konvenciji o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006, ter o spremembi Direktive 1999/63/ES (UL L št. 124 z dne 20. 5. 2009, str. 30);

-

Direktiva Sveta 2009/13/ES z dne 16. februarja 2009 o izvajanju Sporazuma, sklenjenega med Združenjem ladjarjev Evropske skupnosti (ECSA) in Evropsko federacijo delavcev v prometu (ETF) o Konvenciji o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006, ter o spremembi Direktive 1999/63/ES (UL L št. 124 z dne 20. 5. 2009, str. 30), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta (EU) 2018/131 z dne 23. januarja 2018 o izvajanju Sporazuma, sklenjenega med Združenjem ladjarjev Evropske skupnosti (ECSA) in Evropsko federacijo delavcev v prometu (ETF), o spremembi Direktive 2009/13/ES v skladu s spremembami iz leta 2014 Konvencije o delu v pomorstvu iz leta 2006, kot jih je odobrila Mednarodna konferenca dela 11. junija 2014 (UL L št. 22 z dne 26. 1. 2018, str. 28) in

-

Direktiva 2013/54/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o nekaterih odgovornostih države zastave za zagotovitev skladnosti s Konvencijo o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006 in njenega izvrševanja (UL L št. 329 z dne 10. 12. 2013, str. 1).

3.a člen

Nevladne organizacije, ki delujejo na področjih, pomembnih za varnost pomorskega prometa ali drugih področjih pomorske politike, pridobijo status nevladne organizacije v javnem interesu v skladu z zakonom, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu, če razvijajo in izvajajo programe s področja preventive in varnosti v pomorskem prometu (usposabljanje, dodatno izobraževanje, izdaja gradiv, promocija, razprave, predstavitve s področja varnosti pomorskega prometa in podobno) ali nudijo brezplačno pravno pomoč na področju pomorstva.

II. poglavje – SUVERENOST REPUBLIKE SLOVENIJE

4. člen

Suverenost Republike Slovenije na morju se razteza prek njenega kopnega območja in njenih notranjih morskih voda na teritorialno morje Republike Slovenije, na zračni prostor nad njim, kakor tudi na morsko dno in podzemlje tega morja.

Republika Slovenija lahko izvršuje svoje suverene pravice, jurisdikcijo in nadzor nad morsko površino, morskim vodnim stebrom, morskim dnom in morskim podzemljem onkraj meja državne suverenosti v skladu z mednarodnim pravom.

Republika Slovenija skrbi za varstvo svojih notranjih morskih voda in teritorialnega morja pred onesnaženjem ter ohranja in pospešuje izboljšanje morskega okolja.

5. člen

Notranje morske vode Republike Slovenije obsegajo vsa pristanišča, zalive ter sidrišče koprskega pristanišča, ki ga omejuje poldnevnik 13°40' vzhodno in vzporednik 45°35' severno.

6. člen

Tuja trgovska ladja in tuja potniška ladja, sme vpluti v notranje morske vode Republike Slovenije zaradi vplovitve v pristanišče Republike Slovenije, namenjeno za mednarodni pomorski promet, tuja jahta ali čoln pa tudi v druga pristanišča v skladu s predpisi, ki urejajo pomorsko plovbo.

Tuja trgovska ladja sme pluti po notranjih morskih vodah zaradi vplovitve v pristanišče oziroma izplovitve iz pristanišča ter plovbe med pristanišči, odprtimi za mednarodni pomorski promet, po najkrajši običajni poti.

Minister, pristojen za pomorstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), določi za ladje iz prejšnjega odstavka drug način plovbe po notranjih morskih vodah, če to zahtevajo interesi obrambe države ali varnost plovbe.

7. člen

Prevoz blaga in potnikov iz enega slovenskega pristanišča v drugega (kabotažo) opravljajo domače osebe prosto, tuje osebe pa pod pogojem vzajemnosti.

8. člen

Tuji vojaški ladji, tuji javni ladji, tuji jedrski ladji, tuji ribiški ladji in tuji znanstvenoraziskovalni ladji je prepovedan prehod skozi notranje morske vode Republike Slovenije.

Tuja vojaška ladja, tuja javna ladja, tuja vojaška jedrska ladja, tuja vojaška ladja z jedrskim orožjem, tuja ribiška ladja oziroma tuja znanstvenoraziskovalna ladja sme vpluti v notranje morske vode Republike Slovenije z namenom, da se tu mudi, če dobi za to prej dovoljenje, ki ga izda:

1.

za tujo vojaško ladjo, tujo vojaško jedrsko ladjo in tujo vojaško ladjo z jedrskim orožjem – minister, pristojen za obrambo;

2.

za tujo javno ladjo in tujo znanstvenoraziskovalno ladjo – minister, pristojen za notranje zadeve;

3.

za tujo ribiško ladjo – minister, pristojen za ribolov.

Obisk oziroma muditev v notranjih morskih vodah Republike Slovenije se ne sme dovoliti tuji vojaški ladji, ki s svojim obiskom ogroža varnost Republike Slovenije.

Tuja znanstvenoraziskovalna ladja sme vpluti v notranje morske vode Republike Slovenije zaradi vplovitve v pristanišče Republike Slovenije, namenjeno za mednarodni pomorski promet brez predhodnega dovoljenja iz 2. točke drugega odstavka tega člena ob pogoju vzajemnosti ali če gre za znanstvenoraziskovalno ladjo, ki plove pod zastavo mednarodne organizacije, katere članica je Republika Slovenija.

9. člen

V notranje morske vode Republike Slovenije smejo hkrati pripluti na obisk največ tri vojaške ladje iste državne pripadnosti.

Obisk tuje vojaške ladje v notranjih morskih vodah Republike Slovenije ne sme trajati dlje kot deset dni.

Slovensko pristanišče, namenjeno za obisk tuje vojaške ladje ali sestava vojaških ladij, je pristanišče Koper, ki je namenjeno za mednarodni javni promet.

Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena sme Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) v posameznih primerih, če to zahtevajo posebni interesi Republike Slovenije, dovoliti obisk tuje vojaške ladje, čeprav niso izpolnjeni pogoji iz prejšnjih dveh odstavkov.

Med obiskom v notranjih morskih vodah Republike Slovenije je lahko na tuji vojaški ladji vkrcana samo ladijska posadka in tiste druge osebe, za katere je izdal soglasje minister, pristojen za zunanje zadeve.

10. člen

Vlada odpove muditev v slovenskih notranjih morskih vodah tuji vojaški ladji ali sestavu tujih vojaških ladij, če se ladja, njen čoln ali letalo oziroma njena posadka na kopnem ne ravna po določbah tega zakona in drugih predpisov Republike Slovenije, kot tudi v drugih opravičenih primerih.

11. člen

Tuja ladja, ki se mora zaradi višje sile oziroma stiske na morju umakniti v notranje morske vode Republike Slovenije, mora o tem takoj obvestiti Upravo Republike Slovenije za pomorstvo ta pa organ za notranje zadeve, ki je pristojen za nadzor državne meje.

12. člen

Domače in tuje fizične in pravne osebe smejo v notranjih morskih vodah in teritorialnem morju Republike Slovenije znanstveno raziskovati, proučevati, in meriti morje, morsko dno ali njegovo podzemlje ali opravljati druge podvodne dejavnosti samo na osnovi predhodnega dovoljenja, ki ga izda minister ob soglasju ministra, pristojnega za notranje zadeve in ministra, pristojnega za obrambo, če za to obstoji interes Republike Slovenije.

Osebe iz prvega odstavka tega člena morajo pristojnim državnim organom posredovati podatke, ki so jih pridobile na ta način.

Vlada predpiše pogoje glede varnosti ljudi in plovil ter varstva okolja, ki se morajo upoštevati ob izdaji dovoljenja iz prvega odstavka tega člena.

13. člen

Teritorialno morje Republike Slovenije je morsko območje, ki se razteza od temeljne črte v smeri odprtega morja do njegove zunanje meje, dopustne po mednarodnem pravu oziroma do mejne črte, določene z mednarodno pogodbo.

Temeljna črta je črta srednjega nivoja nizkih nižjih vod ali ravna črta, ki zapira vhod v zaliv.

Pri določanju temeljne črte teritorialnega morja se kot del obale štejejo tudi najbolj izpostavljene stalne pristaniške zgradbe, ki so sestavni del pristaniškega sistema.

(prenehal veljati)

14. člen

Pod pogoji, ki so predpisani s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, imajo ladje vseh držav pravico do neškodljivega prehoda skozi teritorialno morje Republike Slovenije.

Neškodljiv prehod ladje pomeni plovbo skozi teritorialno morje Republike Slovenije brez vplovitve v notranje morske vode ali plovbo zaradi vplovitve v notranje morske vode oziroma zaradi izplovitve iz teh voda na odprto morje, če ne posega v red, mir ali varnost Republike Slovenije.

Neškodljiv prehod iz drugega odstavka tega člena mora tuja ladja opraviti brez prekinitev in odlašanja.

Tuja ladja, ki izkoristi pravico do neškodljivega prehoda, se sme ustaviti in zasidrati samo zaradi dogodkov, ki jih zahteva redna plovba oziroma višja sila in stiska na morju ali zaradi pomoči ljudem, ladjam ali letalom, ki so v nevarnosti ali stiski.

15. člen

Za neškodljiv prehod po prejšnjem členu se ne šteje prehod tuje ladje skozi teritorialno morje Republike Slovenije, kadar ta ladja opravlja kakšno izmed naslednjih dejavnosti:

1.

grožnjo s silo ali uporabo sile zoper suverenost, teritorialno celovitost in z Ustavo Republike Slovenije določeno pravno ureditev ali kakršnokoli drugo ravnanje, s katerim se kršijo načela mednarodnega prava;

2.

kakršnokoli vajo ali urjenje z orožjem katerekoli vrste;

3.

kakršnokoli zbiranje obvestil ali podatkov, ki utegne škodovati obrambi ali varnosti Republike Slovenije;

4.

kakršnokoli propagandno dejavnost, ki škoduje obrambi ali varnosti Republike Slovenije;

5.

vzletanje z ladje, pristajanje ali sprejemanje kakršnegakoli letala na ladjo;

6.

lansiranje z ladje in spuščanje ali sprejemanje na ladjo kakršnekoli vojaške naprave;

7.

vkrcanje ali izkrcanje tovora, denarja ali ljudi v nasprotju s carinskimi, davčnimi, zdravstvenimi ali drugimi predpisi Republike Slovenije ali predpisi o vstopu in muditvi tujcev v Republiki Sloveniji;

8.

kakršnokoli dejavnost, ki onesnažuje morje ali okolje;

9.

kakršenkoli ribolov ali ulov rib in drugih morskih organizmov v morju;

10.

kakršnokoli raziskovanje, proučevanje ali merjenje;

11.

kakršnokoli dejavnost zaradi neupravičenega in nedovoljenega vključevanja v katerikoli komunikacijski sistem ali kakšen drug sistem ali naprave Republike Slovenije;

12.

kakršnokoli drugo dejavnost, ki ni v neposredni zvezi s prehodom.

16. člen

Kadar je tuja ladja v teritorialnem morju Republike Slovenije, mora izobesiti zastavo državne pripadnosti, v notranjih morskih vodah pa tudi zastavo Republike Slovenije.

Tuja ladja v razpremi se sme muditi v notranjih morskih vodah ali v teritorialnem morju Republike Slovenije pod pogoji, ki jih glede stanja ladje, pozicije in časa določi za vsak posamezen primer vlada.

Ladja, ki ne zaprosi za dovoljenje za razpremo ali ne spoštuje pogojev, ki jih določi vlada, mora na zahtevo in pod pogoji Uprave Republike Slovenije za pomorstvo izpluti iz notranjih morskih voda in teritorialnega morja Republike Slovenije. Če tega ne stori, jo lahko vlada proda na javni dražbi ali na drug najprimernejši način, kupnino pa po odbitju stroškov prodaje ladje položi za račun ladjarja pri pristojnem sodišču.

17. člen

Tuji ribiški ladji je med prehodom skozi teritorialno morje Republike Slovenije prepovedan vsak ribolov ali ulov rib in drugih morskih organizmov v morju in na morskem dnu.

Tuja ribiška ladja iz prejšnjega odstavka mora imeti vidne oznake ribiške ladje in mora pluti skozi teritorialno morje Republike Slovenije po najkrajši poti s hitrostjo, ki ni manjša od ekonomske, brez zaustavljanja ali sidranja, razen če je to nujno zaradi višje sile oziroma stiske na morju.

Prvi in drugi odstavek tega člena se ne nanašata na ribiško ladjo, ki ima dovoljenje za ribolov v teritorialnem morju Republike Slovenije, dokler je v območju, v katerem je ribolov dovoljen.

Določbe prejšnjih odstavkov veljajo tudi za tuje ribiške čolne.

18. člen

Tuje vojaške ladje, tuji tankerji, tuje jedrske ladje in druge tuje ladje, ki prevažajo jedrske ali druge nevarne ali škodljive snovi, morajo pri neškodljivem prehodu skozi teritorialno morje Republike Slovenije uporabljati plovno pot, določeno s posebnim predpisom za te vrste ladij ali sisteme ločene plovbe na območju, kjer so ti sistemi določeni in predpisani ter izpolnjevati druge predpisane pogoje, ki se nanašajo na varnost plovbe, preprečevanje trčenja na morju in varstvo morskega okolja pred onesnaženjem.

Država tuje vojaške ladje mora o namenu neškodljivega prehoda svoje vojaške ladje skozi teritorialno morje Republike Slovenije obvestiti po diplomatski poti ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve najmanj 24 ur pred vplovitvijo v teritorialno morje Republike Slovenije.

19. člen

Tuja podmornica in druga tuja podvodna plovila morajo med prehodom skozi teritorialno morje Republike Slovenije pluti na morski površini in imeti izobešeno zastavo svoje države.

20. člen

Minister, pristojen za obrambo, lahko s soglasjem ministra, pristojnega za notranje zadeve, in ministrom določi kot nujen varnostni ukrep cono v teritorialnem morju Republike Slovenije, skozi katero je prehod tujih ladij začasno ustavljen ali omejen.

Akt o mejah cone iz prvega odstavka tega člena s potrebnimi podatki se objavi v obvestilih za pomorščake, ki jih izda pomorski organ pristojen za Sredozemlje.

21. člen

Če se tuja vojaška ali tuja javna ladja ne ravna po določbah 15. do 20. člena tega zakona o neškodljivem prehodu ter ne upošteva poziva, ki ji je bil dan, naj se ravna po teh predpisih, pooblaščeni organi za nadzor državne meje od nje zahtevajo, naj nemudoma zapusti teritorialno morje Republike Slovenije.

22. člen

Tuja ladja se preganja, če pristojni organ utemeljeno sumi, da je ladja, njen čoln ali čoln, ki dela skupaj z njo, kršil ta zakon ali druge slovenske predpise.

Pregon tuje ladje se sme začeti samo, če se ladja, njen čoln ali čoln, ki dela skupaj z njo, nahaja v notranjih morskih vodah ali teritorialnem morju Republike Slovenije in če se ne ustavi, ko ji je z razdalje, ki omogoča sprejem poziva, dan za to optični ali zvočni poziv.

Pregon tuje ladje se sme nadaljevati po splošno priznanih pravilih mednarodnega prava, če ni bil prekinjen, vse dokler ladja ne vplove v teritorialno morje svoje ali katere druge države. Preganjati jo smejo samo ladje ali letala organa, pooblaščenega za nadzor državne meje. Za začetek pregona ni nujno, da je ladja ali letalo, ki preganja, v teritorialnem morju Republike Slovenije.

Tuja ladja, zajeta pri pregonu, se izroči pristojnemu organu v najbližjem pristanišču Republike Slovenije.

23. člen

Nadzor nad izvajanjem določb tega poglavja opravlja policija, razen nad 12. členom tega zakona, ki ga opravlja tudi Uprava Republike Slovenije za pomorstvo.

DRUGI DEL – VARNOST PLOVBE

I. poglavje – SKUPNE DOLOČBE

24. člen

Varnost plovbe po tem zakonu se zagotavlja z določanjem pogojev, ki jih morajo izpolnjevati plovne poti v teritorialnem morju in notranjih morskih vodah, objekti za varnost plovbe, pristanišča, sidrišča, ladje in člani ladijske posadke ter pogoje, ki jih morajo izpolnjevati plovila in plavajoče naprave ter posadke na njih.

Z namenom zagotoviti varnost plovbe zagotavlja Republika Slovenija hidrografske dejavnosti v teritorialnem morju in notranjih morskih vodah v skladu z mednarodnimi konvencijami.

25. člen

Osebe, ki opravljajo prevoz v javnem prometu, izkoriščajo pristanišče ali skrbijo za vzdrževanje in zaznamovanje plovnih poti v teritorialnem morju in notranjih morskih vodah Republike Slovenije so dolžne:

1.

organizirati kontrolo nad izvajanjem nalog, ki se nanašajo na varnost plovbe;

2.

trajno izvajati kontrolo nad varnostjo plovbe;

3.

voditi predpisane podatke, ki so pomembni za varnost plovbe;

4.

voditi dokumente in zbrati podatke o pomorščakih, ki so vkrcani na ladjah, o njihovih izkušnjah, usposabljanju, zdravstveni sposobnosti in sposobnosti za dodeljene dolžnosti in dela na ladji.

Družba, ki upravlja ladje, za katere velja Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 336/2006 z dne 15. februarja 2006 o izvajanju Mednarodnega kodeksa za varno upravljanje ladij v Skupnosti in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 3051/95, (UL L št. 64, z dne 4. 3. 2006, str. 1), mora zagotavljati varno upravljanje ladij v skladu z določbami te uredbe.

26. člen

Uprava Republike Slovenije za pomorstvo je pristojna za:

-

posamezne naloge v zvezi z razvojem pristaniške infrastrukture, ki je v lasti Republike Slovenije;

-

nadzor nad varnostjo plovbe, nad izvajanjem reda v pristaniščih in preostalih delih teritorialnega morja in notranjih morskih voda;

-

organiziranje radijske službe bedenja ter službe spremljanja in upravljanja ter nadzora plovbe;

-

izdajanje dovoljenj za obratovanje pristanišč;

-

urejanje pomorskega prometa;

-

strokovni nadzor nad rednim vzdrževanjem objektov za varnost plovbe in plovnih poti, nad rednim vzdrževanjem pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet ter nad oddajo odpadkov s plovil;

-

izdajanje soglasij za gradnjo in obnovo objektov na obali ali v morju z vidika varnosti plovbe;

-

izdajanje dovoljenj za vodne prireditve in druge aktivnosti na vodi v območju pristanišča in drugih delih morja;

-

izdajanje pilotskih izkaznic in vodenje registra pilotov;

-

odrejanje obvezne pilotaže ter obvezne vleke plovil in določanje potrebnega števila vlačilcev za izvajanje vleke, gašenje in reševanje;

-

izdajanje dovoljenj ladjam za poskusno vožnjo;

-

ugotavljanje sposobnosti čolnov dolžine do 12 metrov za plovbo;

-

ugotavljanje usposobljenosti oseb za upravljanje čolnov in ladij izdajanje ustreznih listin, izvajanje strokovnih izpitov ter izdajanje pomorskih knjižic in vodenje evidenc o izdanih listinah;

-

izdajanje dovoljenj za stalni privez, sidranje ali položitev plavajoče naprave na morsko dno, izdajanje dovoljenj za dviganje potopljenih stvari;

-

sprejemanje zapisnika o rojstvu, smrti in sprejeti izjavi poslednje volje, ki jih sestavi poveljnik ladje;

-

vodenje ladijskega registra in vodenje vpisnika morskih čolnov ter potrjevanje ladijskih knjig;

-

izdajanje dovoljenj za prosti promet z obalo in izdajanje dovoljenj za odhod ladje;

-

vzdrževanje objektov za varnost plovbe v pristaniščih, namenjenih za javni promet, krajevnih pristaniščih, vojaških pristaniščih in izven območij naštetih pristanišč;

-

pobiranje pristojbine za uporabo objektov za varnost plovbe;

-

izvajanje iskanja in reševanja na morju v skladu z veljavnimi predpisi;

-

vodenje koordinacije državnih organov, ki izvajajo pristojnosti na morju.

Izvajanje nalog iz zadnje alineje prvega odstavka tega člena določi vlada z uredbo.

Program strokovnega usposabljanja oziroma izpita, način preizkusa usposobljenosti, sestavo izpitne komisije, pristojbine in cene tiskovin ter podrobnejši način izvajanja nalog iz prvega odstavka tega člena predpiše minister ter določi plačilo za delo in povračilo stroškov izpitnih komisij.

26.a člen

Uprava Republike Slovenije za pomorstvo ima svoj znak in zastavo, katerih obliko in barvo določi vlada.

Uprava Republike Slovenije za pomorstvo za prispevek k razvijanju in izboljšanju varnosti pomorske plovbe ter za sodelovanje in pomoč pri iskanju in reševanju na morju podeljuje uslužbencem Uprave Republike Slovenije za pomorstvo, državnim organom, samoupravnim lokalnim skupnostim, gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom posameznikom in drugim pravnim osebam ter posameznikom priznanja.

Vrste priznanj in postopek podeljevanja priznanj predpiše minister.

26.b člen

Evidence o izdanih listinah iz 26. člena tega zakona, ki jih vodi Uprava Republike Slovenije za pomorstvo, so:

-

evidenca o pomorskih knjižicah,

-

register pilotov,

-

evidenca potrdil o usposobljenosti za upravljanje s čolni,

-

evidenca pooblastil, ki se ne izdajo na podlagi mednarodnih konvencij,

-

evidenca pooblastil, potrdil in overitev o priznanju, ki se izdajajo na podlagi mednarodnih konvencij.

Osebni podatki v evidenci iz prve alineje prejšnjega odstavka se obdelujejo za namene preverjanja istovetnosti imetnika pomorske knjižice. Osebni podatki v evidencah iz druge do pete alineje prejšnjega odstavka se obdelujejo za namen spremljanja imetnikov in njihove pravice do opravljanja pomorske pilotaže, upravljanja plovil oziroma del na ladji. Osebni podatki v evidencah in registrih iz prejšnjega odstavka se obdelujejo tudi zaradi njihovega posredovanja organom in organizacijam, ki imajo za izvajanje zakonsko določenih nalog te podatke pravico obdelovati.

Na podlagi evidenc iz prejšnjega odstavka se vodi evidenca o osebah, ki so jim bile izdane listine, oziroma pomorščakih.

Evidenca o pomorskih knjižicah obsega naslednje podatke: osebno ime, datum in kraj rojstva, državljanstvo, spol, višino ter barvo las in oči, stalno oziroma začasno prebivališče, datum izdaje in veljavnosti ter serijsko številko pomorske knjižice.

Register pilotov obsega naslednje podatke: osebno ime, EMŠO, datum in kraj rojstva, stalno oziroma začasno prebivališče, številko in datum vloge, datum izpita, uspeh, dosežen na izpitu, datum izdaje in veljavnosti ter serijsko številko pilotske izkaznice, podatke o odvzemu pilotske izkaznice, podatke o preklicu pilotske izkaznice zaradi izgube, kraje ali uničenja, območje pilotaže in podatke za stike (naslov, elektronski naslov in telefonska številka). Podatki o osebnih imenih pilotov z veljavnimi pilotskimi izkaznicami, o območjih pilotaže in njihovi podatki za stike so javni.

Evidenca o listinah o usposobljenosti za upravljanje s čolni in evidenca pooblastil, ki se ne izdajajo v skladu z mednarodnimi konvencijami, obsega naslednje podatke: osebno ime, EMŠO, datum in kraj rojstva, stalno oziroma začasno prebivališče, državljanstvo, številko in datum vloge, vrsta in datum izpita, uspeh, dosežen na izpitu, datum izdaje in serijsko številko listine, podatke o preklicu listine zaradi izgube, kraje ali uničenja, o odvzemu listine in izrečenih ukrepih prepovedi vožnje motornega vozila. Evidenca o listinah o usposobljenosti za upravljanje s čolni vsebuje tudi fotografijo.

Evidenca pooblastil, potrdil in overitev o priznanju, ki se izdajajo na podlagi mednarodnih konvencij, obsega naslednje podatke: osebno ime, datum rojstva, spol, stalno ali začasno prebivališče, državljanstvo, vrsta listine, številka, služba in morebitne omejitve, datum izdaje, veljavnost, datum zadnje obnovitve, začasni ali trajni odvzem, preklic listine zaradi izgube, kraje ali poškodovanja, zapisi o spremembah pooblastila in datum spremembe ter datum opravljanja izpita za pridobitev pooblastila ali potrdila. Ob soglasju stranke se v evidenci iz tega odstavka zajame in shrani skenirana kopija lastnoročnega podpisa stranke za potrebe izdaje pooblastil po Mednarodni konvenciji o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov, 1978 (Uradni list SFRJ–MP, št. 3/84, v nadaljnjem besedilu: konvencija STCW). Zajem ne vključuje biometričnih lastnosti podpisa.

Uprava Republike Slovenije za pomorstvo zagotovi pristojnim organom v državah članicah EU in drugih pogodbenicah konvencije STCW ter družbam, ki upravljajo ladje, podatke o statusu pooblastil in overitev o priznanju ter oprostitvah, ki jih potrebujejo zaradi preverjanja verodostojnosti in veljavnosti pooblastil, overitev ali oprostitev, izdanih poveljnikom ladij in častnikom v skladu s pravili V/1–1 in V/1–2 iz Priloge I konvencije STCW, ki so jim jih pomorščaki predložili za priznanje na podlagi pravila I/10 konvencije STCW ali za pridobitev zaposlitve na ladji.

Uprava Republike Slovenije za pomorstvo izda na zahtevo države pogodbenice STCW pisno potrdilo o verodostojnosti ali pisno zavrne verodostojnost pooblastil, overitve o priznanju ali katerih koli drugih listinskih dokazil o usposabljanju, ki so bila izdana v Republiki Sloveniji.

Uprava Republike Slovenije za pomorstvo Evropski komisiji letno v elektronski obliki zagotovi podatke, registrirane do 31. decembra prejšnjega leta, iz Priloge V Direktive 2008/106/ES. Ti podatki se posredujejo le za statistične analize.

Za zagotovitev varstva osebnih podatkov Uprava Republike Slovenije za pomorstvo vse osebne podatke iz prejšnjega odstavka posreduje v anonimni obliki, kar stori s programsko opremo, ki jo zagotovi ali odobri Evropska komisija, in zagotovi, da so merila za zbiranje, posredovanje, hrambo, analiziranje in širjenje podatkov oblikovana tako, da je mogoče izvesti statistično analizo.

Evidence in registri iz devete, trinajste in šestnajste alineje prvega odstavka 26. člena tega zakona se za namen pridobivanja točnih in ažurnih podatkov povežejo s Centralnim registrom prebivalstva, Evidenco vozniških dovoljenj, Registrom davčnih zavezancev in evidencami po predpisih o šolstvu za prevzem naslednjih podatkov: osebno ime, EMŠO, davčna številka, datum in kraj rojstva, državljanstvo, prebivališče, naslov za vročanje in elektronski naslov za vročanje, območje dvojezičnosti, zaposlitev, šolska izobrazba in vozniško dovoljenje z omejitvami.

Vloga za izdajo listin iz tega člena mora vsebovati vse podatke, ki se vodijo v evidencah o izdanih listinah, razen podatka o EMŠO, če je stranka tujec, ki nima EMŠO. Vloga za izdajo listin iz devete in trinajste alineje prvega odstavka 26. člena tega zakona mora vsebovati tudi dve fotografiji. Podatki za stike se pridobivajo iz vlog na podlagi pisnega soglasja subjekta.

Zaradi zagotavljanja varnosti pravnega prometa so na državnem portalu eUprava javno dostopni podatki o izgubljenih, uničenih in ukradenih listinah, ki se po uradni dolžnosti brišejo po poteku veljavnosti listin, in sicer: organ, pristojen za izdajo listine, serijska številka, datum izdaje in veljavnosti, datum naznanitve pogrešitve, uničenja ali kraje, podatki o veljavnosti in spletno preverjanje veljavnosti listin iz prvega odstavka tega člena, tako da se ugotovi veljavnost oziroma neveljavnost listine. Namesto pogrešane, uničene ali ukradene veljavne listine iz tega člena se na zahtevo stranke izda nova listina.

II. poglavje – PLOVNE POTI

27. člen

Plovna pot v teritorialnem morju in notranjih morskih vodah Republike Slovenije je pas na morju, ki je dovolj globok in dovolj širok za varno plovbo ladje in je po potrebi zaznamovan z objekti za varnost plovbe.

Objekti za varnost plovbe na plovnih poteh v teritorialnem morju in notranjih morskih vodah Republike Slovenije so svetilniki, obalne luči, boje in druga znamenja, signalne in radijske postaje, optične, zvočne, električne, elektronske, radarske in druge naprave za varno plovbo po morju, plovnih poteh in v pristaniščih.

Kadar je zaradi gostega prometa ali naravnih danosti za zagotovitev varnosti plovbe potrebno, lahko minister določi režim ločene plovbe, tako da se smer plovbe ladij določi s signalnimi bojami, radarskimi odbojniki in drugimi oznakami. Shematični prikaz take plovne poti, za katero velja režim ločene plovbe, se vriše na pomorske karte, opiše v priročnikih in navodilih za pomorščake.

28. člen

Plovnost plovnih poti v teritorialnem morju in notranjih morskih vodah Republike Slovenije je treba vzdrževati tako, da se na njih postavlja objekte za varnost plovbe in zagotavlja njihovo pravilno delovanje.

29. člen

Investitor, lastnik ali uporabnik objektov ali sredstev, ki pomenijo stalne ali začasne ovire na plovni poti (mostovi, kabli, potopljeni objekti ipd.) mora v roku, ki ga določi Uprava Republike Slovenije za pomorstvo, postaviti in vzdrževati luči in znamenja za zaznamovanje teh ovir.

Če oseba iz prejšnjega odstavka ne postavi predpisane luči ali drugega znamenja ali če postavljene luči ali drugega znamenja ne vzdržuje v dobrem stanju, stori to na njen račun oseba, ki skrbi za vzdrževanje in zaznamovanje plovne poti, na zahtevo Uprave Republike Slovenije za pomorstvo.

Oseba iz prvega odstavka tega člena mora o oviri takoj obvestiti Upravo Republike Slovenije za pomorstvo, ki podatke o oviri objavi v obvestilih za pomorščake, ki jih izda pomorski organ, pristojen za Sredozemlje.

30. člen

Za uporabo objektov za varnost plovbe na pomorskih plovnih poteh plačujejo lastniki oziroma uporabniki plovil pristojbino.

Pristojbino iz prejšnjega odstavka plačujejo zavezanci Upravi Republike Slovenije za pomorstvo. Pristojbina za uporabo objektov za varnost plovbe je prihodek državnega proračuna.

Upravljalec pristanišča, ki oddaja privez jahti ali čolnu, ki nista vpisana v slovenski ladijski register, mora pobirati pristojbino hkrati s plačilom priveza za plovilo.

Upravljalec pristanišča iz prejšnjega odstavka mora pobirati in odvajati pristojbino tudi, če jahti ali čolnu ne zaračunava plačila svojih storitev.

Upravljalec pristanišča nakazuje pobrano pristojbino na poseben račun, namenjen pristojbini za uporabo objektov za varnost plovbe, do 25. dne v mesecu za pretekli mesec in mora hkrati predložiti Upravi Republike Slovenije za pomorstvo mesečno poročilo, iz katerega mora biti razvidno število zavezancev in znesek pobrane pristojbine.

Minister določi višino pristojbine za uporabo objektov za varnost plovbe ter pogoje in način plačila.

31. člen

Obalne radijske postaje opravljajo radijsko službo za varstvo človekovega življenja in varnost plovbe na morju.

Uprava Republike Slovenije za pomorstvo zagotovi radijsko službo bdenja ter službo spremljanja in nadzora pomorske plovbe v teritorialnem morju Republike Slovenije.

Plovila, ki imajo radijsko postajo, morajo med plovbo organizirati službo bdenja v skladu s predpisi o radijskem prometu.

II.a poglavje - HIDROGRAFSKA DEJAVNOST

31.a člen

Hidrografska dejavnost obsega hidrografsko izmero morja, temeljne in obalne črte, hidrografski monitoring, hidrografske meritve objektov in pojavov na priobalnem območju, površini morja, vodnem stebru, morskem dnu in v podzemlju, upravljanje, zbiranje, vodenje, vzdrževanje, obdelavo in objavo pridobljenih hidrografskih podatkov ter pomorsko kartografijo in objavo hidrografskih publikacij.

31.b člen

Za izvajanje hidrografske dejavnosti je odgovorno ministrstvo, pristojno za pomorstvo.

Naloge hidrografske dejavnosti v skladu z 31.c členom tega zakona izvaja Geodetski inštitut Slovenije po programu hidrografske dejavnosti.

Program hidrografske dejavnosti pripravi ministrstvo, pristojno za pomorstvo, v sodelovanju z Geodetskim inštitutom Slovenije. Program hidrografske dejavnosti je na predlog ministra vključen v program del inštituta in je sestavni del letnega programa državne geodetske službe po zakonu, ki ureja geodetsko dejavnost. V programu hidrografske dejavnosti se podrobneje določi naloge hidrografske dejavnosti in predvideno višino sredstev za njihovo izvajanje.

Delo Geodetskega inštituta Slovenije na področju hidrografske dejavnosti nadzira ministrstvo, pristojno za pomorstvo.

31.c člen

Geodetski inštitut Slovenije kot javno službo na področju hidrografske dejavnosti izvaja naslednje naloge:

1.

organizacijo izvedbe in nadzora hidrografskih izmer morja, obalne in temeljne črte, hidrografskega monitoringa in hidrografskih meritev objektov ter pojavov na priobalnem območju, površini morja, vodnem stebru, morskem dnu in v podzemlju;

2.

zbiranje, vodenje, vzdrževanje, obdelavo in objavo hidrografskih podatkov, pomorskih kart in hidrografskih publikacij;

3.

vodenje, izdelavo, izdajanje, vzdrževanje in distribucijo pomorskih kart v klasični in elektronski obliki;

4.

distribucijo hidrografskih podatkov uporabnikom;

5.

pripravo hidrografskega gradiva za obvestila pomorščakom in izdajanje slovenskih obvestil za pomorščake;

6.

izvedbo raziskovalnih in razvojnih nalog ter drugih strokovno-tehničnih nalog v zvezi s hidrografsko dejavnostjo in

7.

strokovno-tehnično sodelovanje s hidrografskimi uradi drugih držav.

Geodetski inštitut Slovenije zagotovi, da so naloge iz prejšnjega odstavka izvedene v skladu s standardi Mednarodne hidrografske organizacije (IHO).

31.č člen

Materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja na avtorskih delih, ki jih izdela Geodetski inštitut Slovenije med izvajanjem javne službe na podlagi tega zakona, se z nastankom avtorskega dela prenesejo na Republiko Slovenijo. O izvrševanju teh pravic odloča minister.

31.d člen

Hidrografski podatki so izvorni hidrografski podatki in hidrografski originali.

Izvorni hidrografski podatki so vsi podatki, pridobljeni z izmero morja, temeljne in obalne črte, hidrografskim monitoringom in hidrografskimi meritvami objektov ter pojavov na priobalnem območju, površini morja, vodnem stebru, morskem dnu in v podzemlju. Izvorni hidrografski podatki o površini, globini in strukturi morskega dna in objektov na morskem dnu so strateškega obrambnega interesa in niso javni. Pravico do pridobivanja in dostopa do zbranih izvornih hidrografskih podatkov strateškega obrambnega interesa imajo samo pristojne osebe ministrstva, pristojnega za obrambo, za potrebe opravljanja svojih nalog, druge osebe pa samo s soglasjem ministra, pristojnega za obrambo.

Izvorne hidrografske podatke strateškega obrambnega interesa hrani Geodetski inštitut Slovenije.

Hidrografski originali so zbirka procesiranih izvornih hidrografskih podatkov, potrebnih za zagotavljanje varnosti plovbe. Hidrografski originali so javni podatki.

Podrobnejši način pridobivanja, hranjenja, zbiranja, upravljanja in vzdrževanja izvornih hidrografskih podatkov in hidrografskih originalov predpiše minister v soglasju z ministrom, pristojnim za obrambo.

III. poglavje – PRISTANIŠČA

1. Splošno

32. člen

Pristanišče je vodni in priobalni prostor, ki obsega sidrišče, grajene ali negrajene dele obale, valolome, naprave in objekte, ki so namenjeni za privezovanje, za zasidranje in varstvo ladij, za izgradnjo in vzdrževanje plovil, vkrcevanje in izkrcevanje oseb in tovora, skladiščenje in druga opravila z blagom, proizvodnjo, oplemenitenje, kontrolo in dodelavo blaga in za druge gospodarske aktivnosti, ki so s temi dejavnostmi v medsebojni gospodarski, prometni ali tehnološki zvezi. Grajeni deli obale, namenjeni za privezovanje ladij, vkrcavanje in izkrcavanje oseb in tovora, so operativne obale.

Grajene obale, akvatorij, valolomi, pristopi na pomole, naprave za privezovanje, dovozne poti, železniški tiri, vhodi, ograje, kanalizacijsko in vodovodno omrežje, elektroinstalacije, razsvetljava, drugi objekti, ki po namenu služijo varnosti plovbe in varnemu privezu ter nemotenemu izvajanju pristaniških dejavnosti in drugih aktivnosti, navedenih v prvem odstavku tega člena, ter telekomunikacijske instalacije so pristaniška infrastruktura. Pristaniška infrastruktura je gospodarska javna infrastruktura državnega pomena v skladu s predpisom, ki ureja urejanje prostora, ter se deli na pristaniško infrastrukturo, namenjeno za javni promet, in pristaniško infrastrukturo, ki ni namenjena za javni promet.

Pristaniška infrastruktura brez akvatorija je last Republike Slovenije oziroma lokalne skupnosti ali oseb zasebnega prava. Republika Slovenija oziroma lokalna skupnost prepusti upravljanje, vodenje in razvoj pristaniške infrastrukture iz prejšnjega odstavka upravljalcu pristanišča s podelitvijo koncesije. V koncesijskem aktu za podelitev koncesije, ki ga izda vlada, se določi delež koncesijske dajatve, ki pripada lokalnim skupnostim, na območju katerih se nahaja kopenski del koprskega tovornega pristanišča. Delež koncesijske dajatve se deli na podlagi pomožnih meril, ki se nanašajo na območje kopenskega dela pristanišča in območje ter prebivalstvo lokalne skupnosti. Koncesijska dajatev je namenjena za financiranje javne občinske infrastrukture in občinskih javnih služb, kar se podrobneje določi s koncesijskim aktom.

Dovozne poti, železniški tiri, vhodi, ograje, kanalizacijsko in vodovodno omrežje, elektro instalacije, razsvetljava in telekomunikacijske instalacije na območju koprskega tovornega pristanišča, predstavljajo vložek premoženja Republike Slovenije v osnovni kapital Luke Koper, d.d.. Luka Koper d.d. mora ohranjati osnovno funkcijo teh objektov kot del pristaniške infrastrukture.

Pristaniška infrastruktura se uporablja za namen, kateremu služi in ne more biti del stečajne mase.

Republika Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost je predkupni upravičenec pri nakupu zemljišč ali pristaniške infrastrukture znotraj pristanišča v skladu s prostorskimi akti.

Republika Slovenija je razlastitveni upravičenec na zemljiščih ali pristaniški infrastrukturi znotraj pristanišča v skladu s prostorskimi akti, za katere obstaja javni interes.

Nadzor nad izvajanjem Uredbe (EU) 2017/352 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 15. februarja 2017 o vzpostavitvi okvira za izvajanje pristaniških storitev in skupnih pravil o finančni preglednosti pristanišč (UL L št. 57 z dne 3. 3. 2017, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2020/697 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 2020 o spremembi Uredbe (EU) 2017/352, da se upravnemu organu pristanišča ali pristojnemu organu dovoli zagotavljanje prožnosti pri pobiranju pristojbin za pristaniško infrastrukturo v okviru izbruha COVID-19 (UL L št. 165 z dne 27. 5. 2020, str. 7), v nadaljnjem besedilu: Uredba 2017/352/EU) opravlja:

-

Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna v zvezi z 11. členom Uredbe 2017/352/EU,

-

ministrstvo, pristojno za pomorstvo, v zvezi z 12. in 13. členom Uredbe 2017/352/EU.

33. člen

Usmeritve za trajnostni razvoj pomorstva in zagotavljanje varnosti pomorskega prometa se določijo z nacionalnim programom razvoja pomorstva Republike Slovenije, ki ga na predlog vlade sprejme Državni zbor Republike Slovenije, in strategijo razvoja prometa Republike Slovenije, ki jo sprejme vlada.

34. člen

Razvoj pristaniške infrastrukture načrtuje upravljalec pristanišča s programom razvoja pristanišča, ki mora biti usklajen z nacionalnim programom in strategijo razvoja prometa iz prejšnjega člena tega zakona in na katerega mora predhodno pridobiti soglasje vlade.

35. člen

Pristanišča so:

-

pristanišča, namenjena za javni promet;

-

pristanišča za posebne namene;

-

vojaška pristanišča.

Pristanišča, namenjena za mednarodni javni promet in vojaška pristanišča ter pogoje, ki jih morajo izpolnjevati, določi vlada.

Ostala pristanišča določi organ lokalne skupnosti, na območju katere leži pristanišče.

Organ, ki določa vrsto pristanišča, lahko določi, da se del pristanišča odredi za posebne namene.

36. člen

Pristanišče, namenjeno za javni promet, je tisto, v katerem se izvajajo javni prevoz potnikov in blaga v pomorskem prometu in s tem povezane pristaniške dejavnosti.

Pristanišče, namenjeno za javni promet, je lahko odprto za domači ali za mednarodni promet ali za domači in mednarodni promet.

Šteje se, da so pristanišča, ki so po tem zakonu odprta za mednarodni promet, odprta tudi za domači promet.

37. člen

Pristanišča za posebne namene so:

-

športna pristanišča;

-

turistična pristanišča (marine);

-

krajevna pristanišča;

-

šolska pristanišča;

-

druga pristanišča.

38. člen

Turistično pristanišče (marina) je pristanišče, namenjeno za pristajanje, shranjevanje, prezimovanje in oskrbovanje ladij, namenjenih za šport in razvedrilo in čolnov.

Športno pristanišče je pristanišče, namenjeno za športne dejavnosti.

Krajevno pristanišče je namenjeno privezu in shranjevanju plovil, ki je organizirano v obliki komunalnih privezov, mestnega pristanišča, lokalnega pristanišča ali mandrača.

Šolsko pristanišče je pristanišče, namenjeno za izvajanje usposabljanja in izobraževanja ter za pristajanje, shranjevanje, prezimovanje in oskrbovanje plovil, ki se uporabljajo za usposabljanje in izobraževanje.

Druga pristanišča so pristanišča, ki jih za opravljanje svoje dejavnosti uporabljajo gospodarski subjekti, niso pa namenjena javnemu prometu.

39. člen

Pristanišče je odprto za javni promet ali za posebne namene, če ima uporabno dovoljenje in obratovalno dovoljenje. Obratovalno dovoljenje je dovoljenje, ki ga izda Uprava Republike Slovenije za pomorstvo, potem ko ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za varnost plovbe v pristanišču in varen privez plovil, ki se nanašajo na geografske danosti pristanišča, pristaniško infrastrukturo, opremo in druge tehnične zahteve. Obratovalno dovoljenje se izda na podlagi pisne vloge investitorja oziroma upravljalca pristanišča.

Uprava Republike Slovenije za pomorstvo v postopku izdaje obratovalnega dovoljenja odredi tudi izvedbo poskusne vplovitve oziroma izplovitve ter priveza tipičnega plovila, kadar je to potrebno za ugotovitev, da so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka.

Investitor oziroma upravljalec pristanišča mora najpozneje v 24 urah obvestiti Upravo Republike Slovenije za pomorstvo, če se spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bilo izdano obratovalno dovoljenje. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo v primeru bistvenih sprememb pristaniške infrastrukture, namena pristanišča ali spremenjenih pogojev obratovanja, ki vplivajo na varno vplovitev, izplovitev ali privez plovil, odredi investitorju oziroma upravljalcu pristanišča predložitev listin o izpolnjevanju pogojev za varnost plovbe in varen privez plovil (v nadaljnjem besedilu: maritimna študija).

Uprava Republike Slovenije za pomorstvo v celoti ali delno prekliče obratovalno dovoljenje, če ugotovi, da pristanišče ne izpolnjuje predpisanih pogojev iz prvega odstavka tega člena.

Podrobnejše pogoje za varnost plovbe v pristanišču in varen privez plovil, vsebino vloge za izdajo obratovalnega dovoljenja ter maritimno študijo predpiše minister.

2. Pristaniška dejavnost

40. člen

Pristaniška dejavnost je vkrcevanje in izkrcevanje tovora, vstopanje in izstopanje potnikov, skladiščenje, sortiranje, dodelava in oplemenitenje blaga, oskrba ladij in prevoznih sredstev ter njihovih posadk in potnikov, pristaniška pilotaža in vleka ladij ter druge gospodarske dejavnosti, vključno z industrijsko proizvodnjo, ki omogočajo popolnejše in gospodarnejše izkoriščanje pristanišča oziroma njegovih objektov in opreme.

41. člen

Upravljalec pristanišča mora organizirati delovanje pristanišča tako, da zagotavlja varno plovbo in varstvo okolja in voda in zaščito pristanišča ter zagotavlja dejavnosti, ki so potrebne za nemoteno delovanje pristanišča, za katerega je pristanišče namenjeno (pilotaža, vleka plovil, izvajanje prekladalnih storitev ter podobno).

41.a člen

Med stavko morajo delavci v pristanišču, ki zagotavljajo dejavnosti za nemoteno delovanje pristanišča iz prejšnjega člena, v skladu s predpisi o varnosti pomorskega prometa ter zaščiti na ladjah in v pristaniščih, zagotavljati minimalni obseg pristaniških storitev, s katerim se zagotavlja varnost ljudi, premoženja in okolja, ter pretovor živih živali, hitro pokvarljivega blaga in nevarnega tovora.

42. člen

Upravljalec pristanišča, ki je odprto za javni promet, mora omogočiti vsaki osebi pod enakimi pogoji uporabo operativnih obal, valolomov in drugih objektov v pristanišču, glede na njihov namen in v mejah razpoložljivih zmogljivosti, če ni v tem zakonu drugače določeno.

Upravljalec pristanišča, ki ni odprto za javni promet, vendar izpolnjuje pogoje, da se vanj zatečejo plovila ob elementarnih nesrečah, mora pod pogoji iz prejšnjega odstavka zagotoviti uporabo pristanišča kot objekta za varnost plovbe, dokler trajajo naravne nesreče.

3. Gospodarska javna služba

43. člen

Na področju pomorskega prometa se v pogojih gospodarske javne službe izvajajo naslednje storitve:

-

redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet;

-

redno zbiranje odpadkov s plovil;

-

redno vzdrževanje objektov za varnost plovbe in plovnih poti;

-

pomorska pilotaža;

-

obvezna vleka plovil.

Gospodarska javna služba iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka je obvezna gospodarska javna služba. Gospodarska javna služba iz tretje alineje prejšnjega odstavka je izbirna občinska gospodarska javna služba in se izvaja samo v marinah in športnih pristaniščih. Gospodarska javna služba iz četrte in pete alineje prejšnjega odstavka je izbirna gospodarska javna služba ter se izvaja samo v koprskem tovornem pristanišču.

44. člen

Gospodarska javna služba na področju pomorskih dejavnosti koprskega tovornega pristanišča so naslednje storitve:

-

redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet;

-

redno zbiranje odpadkov s plovil;

-

redno vzdrževanje objektov za varnost plovbe in plovnih poti;

-

pomorska pilotaža;

-

obvezna vleka plovil.

Izvajanje gospodarske javne službe iz tega člena zagotavlja Republika Slovenija. Pomorsko pilotažo in obvezno vleko plovil zagotavlja Republika Slovenija kot izbirno gospodarsko javno službo. Kadar se pomorska pilotaža in obvezna vleka plovil izvajata kot gospodarska javna služba, drugi izvajalci na območju izvajanja gospodarske javne službe teh storitev ne smejo opravljati.

Republika Slovenija zagotavlja izvajanje gospodarske javne službe rednega vzdrževanja objektov za varnost plovbe in plovnih poti tudi v drugih pristaniščih, namenjenih za javni promet, krajevnih pristaniščih, vojaških pristaniščih in izven območij naštetih pristanišč, razen pristanišč iz drugega odstavka 45. člena tega zakona.

45. člen

Lokalne skupnosti, na območju katerih ležijo pristanišča, razen pristanišča iz prejšnjega člena tega zakona, zagotavljajo gospodarsko javno službo na področju pomorskih dejavnosti za naslednje storitve:

-

redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet;

-

redno zbiranje odpadkov s plovil.

Lokalne skupnosti zagotavljajo tudi izvajanje gospodarske javne službe rednega vzdrževanja objektov za varnost plovbe in plovnih poti v marinah in športnih pristaniščih.

46. člen

Izvajalec gospodarske javne službe na področju pomorskih dejavnosti:

-

z rednim vzdrževanjem pristaniške infrastrukture zagotavlja takšno stanje te infrastrukture, da je v celoti zagotovljen njen namen;

-

skrbi za vsakodnevno zbiranje odpadkov s plovil;

-

redno vzdržuje objekte za varnost plovbe in plovne poti v takšnem stanju, da ti v celoti zagotavljajo funkcijo, kateri so namenjeni;

-

zagotavlja stalno in nemoteno izvajanje pomorske pilotaže;

-

zagotavlja stalno in nemoteno izvajanje obvezne vleke plovil.

47. člen

Gospodarska javna služba na področju pomorskih dejavnosti se zagotavlja v naslednjih oblikah:

-

z dajanjem koncesij osebam zasebnega prava;

-

v javnem podjetju;

-

v režijskem obratu.

Akt o oblikah in načinu izvajanja gospodarske javne službe sprejme vlada za tiste storitve, ki jih zagotavlja Republika Slovenija in pristojni organ lokalne skupnosti za tiste, ki jih zagotavlja lokalna skupnost.

Kadar se gospodarski javni službi pomorska pilotaža ali obvezna vleka plovil zagotavljata z dajanjem koncesij, vlada s koncesijskim aktom med drugim določi najvišje cene za storitev pomorske pilotaže in za storitev obvezne vleke plovil ter dobo podelitve koncesije, ki ne sme biti daljša od 15 let.

4. Financiranje gospodarske javne službe

48. člen

Gospodarske javne službe iz 43. člena tega zakona se financirajo zlasti iz naslednjih virov:

-

pristojbine za uporabo pristanišča,

-

ladijske ležnine,

-

pristojbine za privez,

-

cene za storitev zbiranja in odvoza odpadkov s plovil,

-

cene za storitev pomorske pilotaže,

-

cene za storitev obvezne vleke plovil,

-

proračuna.

Pristaniške pristojbine in cene za storitve iz prejšnjega odstavka, se plačujejo izvajalcu gospodarske javne službe, ki jih evidentira kot del prihodkov iz naslova opravljanja gospodarske javne službe na področju pomorskega prometa oziroma pristaniških storitev.

Izvajalec gospodarske javne službe mora ločeno voditi računovodsko evidenco glede obračuna stroškov in prihodkov iz prvega odstavka tega člena.

Razlika med stroški izvajanja gospodarske javne službe in prihodki iz naslova pristojbin se nakazujejo v proračun.

49. člen

Glede uporabe pristanišč, ki so odprta za mednarodni javni promet, in glede plačevanja pristaniških pristojbin, so tuje ladje ob pogoju vzajemnosti izenačene s slovenskimi.

50. člen

Pristojbino za uporabo pristanišča plača plovilo za vkrcevanje in izkrcevanje potnikov in tovora, in sicer od vsakega vkrcanega oziroma izkrcanega potnika oziroma v določenem znesku od vsake tone ali druge primerne količinske enote vkrcanega ali izkrcanega tovora ali od velikosti plovila (dolžine oziroma nosilnosti plovila).

51. člen

Ladijsko ležnino plačuje plovilo za uporabo obale ali pristaniškega vodnega prostora v kakršenkoli namen, razen za vkrcevanje ali izkrcevanje potnikov in tovora.

Kadar plovilo uporablja samo pristaniški vodni prostor, plača zmanjšano ležnino.

52. člen

Pristojbino za privez plačujejo plovila, ki trajno ali začasno uporabljajo privez.

53. člen

Domače in tuje vojaške ladje in ladje, na katerih so vodje držav ter ladje ali čolni, ki se uporabljajo za upravne namene, ne plačajo pristaniških pristojbin.

54. člen

Pristaniških pristojbin ne plačajo plovila, kadar pristanejo v pristanišču zaradi reševanja brodolomcev, smrti ali bolezni oseb na ladji ter nudenja zdravniške pomoči osebam na ladji, vendar le za čas, ki je nujen za izvršitev potrebnih dejanj, in plovila, ki se v pristanišče zatečejo zaradi neurja in drugih okoliščin zaradi višje sile za čas trajanja višje sile.

55. člen

Pristaniške pristojbine so lahko glede na naravo storitev pogodbeno določene pavšalno (mesečno, letno).

56. člen

Pristaniške pristojbine morajo biti javno objavljene.

Minister daje soglasje k pristaniškim pristojbinam, ki se plačujejo izvajalcu gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, ki jo zagotavlja Republika Slovenija, pred njihovo objavo. Minister izda soglasje k pristojbinam, ki po obsegu, vrsti in višini zagotavljajo nemoteno izvajanje storitev gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet.

Kadar je v tem zakonu določeno, da je zavezanec za plačilo plovilo, ladja ali čoln, se šteje, da je zavezanec ladjar oziroma lastnik ali uporabnik čolna.

IV. poglavje – RED V PRISTANIŠČIH IN DRUGIH DELIH TERITORIALNEGA MORJA

57. člen

Uprava Republike Slovenije za pomorstvo opravlja stalen nadzor nad izvajanjem reda v pristaniščih in preostalih delih teritorialnega morja in notranjih morskih voda, varnostjo plovbe, opravljanjem pomorskega prometa in vzdrževanjem objektov za varnost plovbe in plovnih poti.

Za opravljanje nalog nadzorstva iz prejšnjega odstavka so pooblaščeni pristaniški nadzorniki pri Upravi Republike Slovenije za pomorstvo.

Pristaniški nadzornik je lahko oseba, ki ima opravljen strokovni izpit za naziv častnik krovne straže na ladji z bruto tonažo 500 ali več ali za naziv častnik strojne straže na ladji s pogonskim strojem z močjo 750 kW ali več.

Pristaniški nadzornik ima predpisano uniformo in službeno izkaznico, ki jo izda predstojnik Uprave Republike Slovenije za pomorstvo. Način in pogoje nošenja uniforme, službene oznake in obrazec službene izkaznice predpiše minister.

Minister predpiše pogoje za opravljanje varnega prometa in vzdrževanje reda v pristaniščih in ostalih delih teritorialnega morja in notranjih morskih voda na območju Republike Slovenije.

Ministrstvo, pristojno za obrambo, opravlja nadzor nad izvajanjem reda v vojaškem pristanišču.

57.a člen

Pristaniški nadzorniki ter pomorski inšpektorji morajo v primeru stavke zagotavljati varnost pomorskega prometa ter zaščito na ladjah in v pristaniščih v skladu z določbami tega zakona in drugimi predpisi, ki urejajo stavko, ter kolektivno pogodbo.

57.b člen

Za zagotavljanje stalnega nadzora iz prvega odstavka 57. člena tega zakona, iskanja in reševanja ter spremljanja in upravljanja pomorskega prometa lahko Uprava Republike Slovenije za pomorstvo izvaja videonadzor dela morja, kjer je to potrebno za zagotavljanje varnosti plovbe, snema komunikacijo z udeleženci pomorskega prometa ter ugotavlja položaj in hitrost plovbe plovil ter druge podatke o poteku pomorskega prometa z videonadzornimi, radijskimi in radarskimi napravami, ki se uporabljajo v pomorskem prometu.

Videonadzor za zagotavljanje stalnega nadzora se izvaja na način, da pri tem ni možna obdelava osebnih podatkov. Kadar je to nujno potrebno za iskanje in reševanje ali zagotavljanje varnosti plovbe, se videonadzor izvaja na način, pri katerem je možna določitev posameznika ali snemanje obale, vendar največ toliko časa, kolikor je to nujno potrebno za opravljanje te naloge.

Osebni podatki iz prvega odstavka tega člena so: video posnetek plovila oziroma plavajoče naprave, udeleženca pomorskega prometa, kraj, datum in čas posnetka, posnetek komunikacije, podatek o komunikacijskem kanalu posnetka in čas posnetka ter identifikacijska označba plovila, položaj in čas plovila v določenem časovnem obdobju, če se nanašajo na določljivega posameznika. Osebni podatki se hranijo največ 30 dni od njihove pridobitve, razen če so ti podatki potrebni v postopku preiskovanja pomorske nesreče, kazenskem postopku ali postopku o prekršku, nato se podatki samodejno brišejo. Pri pregledovanju in izvozu videoposnetkov je treba vse osebne podatke anonimizirati, razen če obstaja zakonska podlaga za obdelavo teh osebnih podatkov.

Prepovedana je uporaba osebnih podatkov za druge namene, razen če tako določa zakon. Videonadzorni sistem ne omogoča sprotnega ali naknadnega sledenja plovilom, razen za namene iz prvega odstavka tega člena.

Dostopi do osebnih podatkov morajo biti urejeni z nivojem uporabniških pravic na podlagi gesel, za vsak vpogled pa je treba navesti podlago in razlog. Zagotovljena mora biti revizijska sled v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. Podrobni sistem dodeljevanja pravic, uporabniških imen in gesel določi Uprava Republike Slovenije za pomorstvo z internim aktom.

58. člen

Nadzorstvo nad varnostjo plovbe, ki ga izvajajo pristaniški nadzorniki pri Upravi Republike Slovenije za pomorstvo, obsega nadzorstvo nad:

1.

člani posadke čolnov;

2.

prevozom oseb in blaga s čolni;

3.

izvajanjem plovbnega režima plovil;

4.

čolni glede njihove sposobnosti za plovbo;

5.

vzdrževanjem in zaznamovanjem plovnih poti v teritorialnem morju in notranjih morskih vodah Republike Slovenije in stanjem objektov za varnost plovbe na njih;

6.

plavajočimi napravami, glede varnosti za njihovo uporabo in glede njihove plovne sposobnosti;

7.

izvajanjem pilotaže in obvezne vleke ladij.

Pristaniški nadzornik ima pravico zahtevati in dobiti na vpogled dokumente, ki se nanašajo na čoln, in dokumente oseb, ki upravljajo s čolnom. Pristaniški nadzornik ima prosti dostop do obale zaradi izvajanja svojih pristojnosti.

V primeru ugotovitve prekrška iz 7. točke prvega odstavka 976. člena, ki ga stori oseba iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena, iz 1., 3. in 9. točke prvega odstavka 978. člena, ki ga stori oseba iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena, 984., 985., 986., 987., 988. in 989. člena tega zakona, ki ga pristaniški nadzornik osebno zazna ali ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev ali naprav, lahko pristaniški nadzornik izda plačilni nalog.

Pritožba zoper odločbo pristaniškega nadzornika v upravnem postopku ne zadrži izvršitve.

V primerih ugotovitve nepravilnosti iz 182. člena tega zakona, razen nepravilnosti iz prvega odstavka tega člena, pristaniški nadzornik o tem obvesti pomorskega inšpektorja.

59. člen

Če pristaniški nadzornik pri nadzoru pomorskega prometa ugotovi, da oseba, ki upravlja čoln ni za to usposobljena ali je s kršitvijo predpisov neposredno ogrozila varnost ljudi, ji prepove nadaljnje upravljanje čolna.

Pristaniški nadzornik lahko zaseže listino za upravljanje s čolnom in dovoljenje za plovbo, če sumi, da je listina ponarejena. Ob zasegu listine izda osebi potrdilo o zasegu. Pristaniški nadzornik listino izroči pristojnemu organu, pri katerem poteka nadaljnji postopek. Če zoper osebo, ki ji je bila listina zasežena, ni bil uveden postopek pred pristojnim organom, listino osebi vrne.

Pri izreku ukrepa iz prvega in drugega odstavka tega člena pristaniški nadzornik na stroške lastnika plovila odredi spremstvo ali vleko plovila, če ni možno na drugačen način zagotoviti varnega upravljanja čolna v najbližje ustrezno pristanišče.

60. člen

Če pristaniški nadzornik ugotovi, da se na čolnu nahaja več oseb ali tovora, kot je dovoljeno, prepove čolnu odhod iz pristanišča oziroma ga na morju usmeri v najbližje pristanišče, dokler ugotovljena nepravilnost ni odpravljena.

61. člen

Če pristaniški nadzornik pri nadzoru pomorskega prometa ugotovi, da upravljalec čolna ne upošteva plovbnega režima, kot to določajo pravila o izogibanju trčenj na morju ali drugi predpisi varnosti plovbe, prepove nepravilen način plovbe.

62. člen

Če pristaniški nadzornik pri nadzoru ugotovi, da čoln ne izpolnjuje pogojev glede sposobnosti plovbe, odredi, da se nepravilnosti odpravijo v določenem roku. V primeru, da so pomanjkljivosti take narave, da ogrožajo varnost čolna, oseb na njem in ostale udeležence v pomorskem prometu, čolnu prepove nadaljnjo plovbo in ravna v skladu s tretjim odstavkom 59. člena tega zakona.

63. člen

Oseba, ki upravlja čoln, ne sme upravljati čolna v pomorskem prometu niti ga začeti upravljati, če je pod vplivom alkohola.

Količina alkohola v organizmu je določena s koncentracijo alkohola v krvi ali tej ustrezno koncentracijo alkohola v izdihanem zraku.

Šteje se, da oseba, ki upravlja čoln, ni pod vplivom alkohola, če ima največ do vključno 0,50 grama alkohola na kilogram krvi ali do vključno 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, pod pogojem, da tudi pri nižji koncentraciji alkohola ne kaže znakov motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v pomorskem prometu. Oseba, ki upravlja čoln za javni prevoz potnikov ali čoln za gospodarski namen, ne sme imeti alkohola v organizmu.

Če je oseba, ki upravlja čoln, pod vplivom alkohola, se ugotavlja z ustreznimi sredstvi, napravami ali s strokovnim pregledom. Strokovni pregled obsega zdravniški pregled, s katerim se ugotavljajo znaki motenj v vedenju, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v pomorskem prometu, in odvzem vzorcev krvi, urina ali drugih telesnih tekočin oziroma tkiv zaradi ugotavljanja prisotnosti alkohola.

Če se s preizkusom alkoholiziranosti ugotovi, da ima oseba, ki upravlja čoln, v organizmu več alkohola, kot je dovoljeno, ji pristaniški nadzornik prepove nadaljnjo plovbo in upravljanje čolna ter začasno odvzame listino o usposobljenosti za upravljanje čolna, zoper druge udeležence pomorskega prometa, ki so očitno pod vplivom alkohola, zaradi česar je njihovo ravnanje v pomorskem prometu nezanesljivo, in ovirajo ali ogrožajo pomorski promet, pa sme odrediti ukrepe, s katerimi jim onemogoči oviranje ali ogrožanje pomorskega prometa.

Pristaniški nadzornik ob začasnem odvzemu listine izda imetniku listine potrdilo o začasnem odvzemu.

Listina, ki je bila odvzeta zaradi plovbe pod vplivom alkohola, se vrne imetniku po poteku 24 ur od odvzema.

Če na čolnu ni druge osebe, usposobljene za upravljanje čolna, pristaniški nadzornik ravna v skladu s tretjim odstavkom 59. člena tega zakona.

63.a člen

Oseba, ki upravlja čoln, ne sme upravljati čolna niti ga začeti upravljati, če je pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi in njihovih presnovkov, ki zmanjšujejo njeno sposobnost za upravljanje čolna.

Če pristaniški nadzornik sumi, da je oseba, ki upravlja čoln, uporabila snovi iz prejšnjega odstavka, odredi preizkus z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti teh snovi v organizmu. Če je preizkus pozitiven, ali če oseba odkloni sodelovanje pri preizkusu ali postopku, ali če preizkusa ali postopka ni mogoče opraviti zaradi drugega razloga, pristaniški nadzornik osebi odredi strokovni pregled za ugotavljanje prisotnosti snovi iz prejšnjega odstavka in ravna v skladu s tretjim odstavkom 59. člena tega zakona. Če zdravnik, ki opravi strokovni pregled, ugotovi, da je oseba pod vplivom snovi iz prejšnjega odstavka, pristaniški nadzornik začasno odvzame listino o usposobljenosti za upravljanje čolna.

63.b člen

Pristaniški nadzornik sme zaradi ugotovitve, ali ima oseba, ki upravlja čoln, v organizmu alkohol ali več alkohola, kot je dovoljeno, izvesti preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola. Neposrednemu udeležencu pomorske nesreče pristaniški nadzornik odredi preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola.

Če pristaniški nadzornik s sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti alkohola v izdihanem zraku (v nadaljnjem besedilu: indikator alkohola v izdihanem zraku) ugotovi, da ima oseba, ki upravlja čoln, v organizmu več alkohola, kot dovoljuje ta zakon, izpolni zapisnik o preizkusu, ki ga podpiše tudi preizkušena oseba. Če ta oporeka rezultatu preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku, iz katerega je razvidno, da ima v organizmu več alkohola, kot dovoljuje ta zakon, ji pristaniški nadzornik odredi strokovni pregled. Če oseba, ki upravlja čoln, odkloni strokovni pregled, se vzrok odklonitve vpiše v zapisnik, poleg tega se šteje, da se strinja z rezultatom preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku.

Oseba, ki ji je bil odrejen preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola, mora ravnati po odredbi pristaniškega nadzornika. Če preizkus odkloni, pristaniški nadzornik prepove nadaljnje upravljanje čolna in začasno odvzame listino o usposobljenosti za upravljanje čolna. Če zaradi zdravstvenega stanja ali zaradi drugega s tem povezanega objektivnega vzroka oseba, ki upravlja čoln, ne more opraviti preizkusa, ji pristaniški nadzornik odredi strokovni pregled. Če zdravnik, ki opravi strokovni pregled, ugotovi, da je oseba, ki upravlja čoln, pod vplivom alkohola, ji pristaniški nadzornik prepove nadaljnjo plovbo in začasno odvzame listino o usposobljenosti za upravljanje čolna. Pristaniški nadzornik odredi strokovni pregled tudi v primeru, če oseba ne opravi odrejenega preizkusa po navodilih proizvajalca.

Za odklonitev preizkusa ali strokovnega pregleda se poleg neposredne odklonitve šteje tudi ravnanje osebe, ki upravlja čoln, s katerim ovira ali onemogoči izvedbo preizkusa oziroma strokovnega pregleda ali poškoduje oziroma uniči vzorec za analizo.

Pristaniški nadzornik izpolni zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti tudi v primeru, če oseba, ki upravlja čoln, odkloni neposredno odrejeni preizkus z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku ali strokovni pregled.

Osebi, ki upravlja čoln, ki kaže znake motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v pomorskem prometu, rezultat preizkusa s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola pa kaže na prisotnost alkohola v dovoljenih mejah, odredi pristaniški nadzornik strokovni pregled. Za strokovni pregled se uporablja predpis, ki ureja pravila cestnega prometa.

64. člen

Investitor mora za gradnjo ali posege na pristaniški infrastrukturi ali objektih, ki lahko vplivajo na varnost plovbe na obali ali v morju, pridobiti mnenje o varnosti plovbe, ki ga izda Uprava Republike Slovenije za pomorstvo.

Investitor mora pred izdajo mnenja iz prejšnjega odstavka predložiti maritimno študijo, če gre za posege, ki vplivajo na varno vplovitev, izplovitev ali privez plovil.

Investitor mora Upravi Republike Slovenije za pomorstvo in Geodetskemu inštitutu Slovenije pred začetkom del, med gradnjo in ob zaključku del sporočiti vse spremembe morskih globin.

65. člen

Ladja, ki prihaja iz tujine in je namenjena v pristanišče Republike Slovenije, mora Upravi Republike Slovenije za pomorstvo prijaviti prihod, sporočiti podatke o ladji ter ji ob prihodu posredovati splošno izjavo, izjavo o tovoru, izjavo o ladijskih zalogah, izjavo o osebnih predmetih članov posadke, seznam članov posadke, zdravstveno izjavo in seznam potnikov ter druge podatke v skladu z mednarodnimi pogodbami. Ladja, ki prevaža nevarno blago, mora pred prihodom v pristanišče ali izplutjem iz pristanišča Republike Slovenije posredovati Upravi Republike Slovenije za pomorstvo tudi deklaracijo o nevarnem tovoru, ki jo v skladu s predpisi Evropske unije predpiše vlada. Vlada v skladu s predpisi Evropske unije določi podatke, ki jih mora ladja posredovati po elektronski poti v enotno okno, ki ga upravlja Uprava Republike Slovenije za pomorstvo, in rok za prijavo prihoda ladje in posredovanje podatkov. Posredovani podatki so zaupni in se jih lahko uporablja na način, ki jih v skladu s predpisi Evropske unije predpiše vlada. Podatki se hranijo elektronsko pet let od odhoda ladje iz pristanišča.

Ladji, ki prihaja iz tujine, ni dovoljen promet z drugimi ladjami, organi in osebami na obali, dokler ne dobi od Uprave Republike Slovenije za pomorstvo dovoljenja za prost promet z obalo.

Ko ladja odplove iz pristanišča v tujino, mora prijaviti odhod vsaj eno uro pred izplovitvijo in v skladu s prvim odstavkom tega člena posredovati seznam posadke in seznam potnikov samo za tiste osebe, ki so se vkrcale na ladjo ali izkrcale iz nje medtem, ko je bila ladja v pristanišču.

Na potniški ladji, ki izpluje iz pristanišča Republike Slovenije, mora družba, ki upravlja ladje, za namen iskanja in reševanja na morju zbrati podatke o številu vkrcanih oseb ter jih pred izplutjem posredovati poveljniku ladje in v nacionalno enotno okno. Če je namembno pristanišče oddaljeno več kot 20 morskih milj, zbrani podatki obsegajo ime in priimek, spol, državljanstvo in datum rojstva vkrcanih oseb, na podlagi privolitve potnika pa tudi podatke o posebni negi ali pomoči ter številko za stik za nujne primere. Družba, ki upravlja ladje, mora zagotoviti, da se podatki o posebni negi ali pomoči sporočijo poveljniku pred izplutjem ladje. Vse podatke je treba zbrati pred izplutjem ladje in jih posredovati v nacionalno enotno okno v 15 minutah po izplutju ladje. Družba, ki upravlja ladje, hrani zbrane podatke najpozneje do prihoda ladje v naslednje pristanišče, in sicer do prejema podatkov v nacionalnem enotnem oknu, nato pa jih mora samodejno in nemudoma izbrisati. Določbe tega odstavka se uporabljajo tudi za ladje, ki plujejo pod zastavo Republike Slovenije in izplujejo iz pristanišča izven Evropske unije v pristanišče Evropske unije, ter za ladje, ki izplujejo iz pristanišča izven Evropske unije v pristanišče Republike Slovenije. Način vodenja in tehnične zahteve sporočanja podatkov predpiše minister.

Uprava Republike Slovenije za pomorstvo in drugi organi, pristojni za iskanje in reševanje na morju, imajo neposreden dostop do podatkov iz prejšnjega odstavka in jih lahko obdelujejo samo za namen iskanja in reševanja na morju, nato pa jih morajo samodejno in nemudoma izbrisati. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo zagotovi, da se zbrani podatki hranijo v nacionalnem enotnem oknu do trenutka, ko se potovanje ladje varno konča, oziroma najpozneje 60 dni po izplutju ladje iz pristanišča ter v primeru nesreče do končanega preiskovalnega ali sodnega postopka.

Ladja, ki vpluje v pristanišče Republike Slovenije, mora biti opremljena s samodejnim sistemom identifikacije (AIS), sistemom zapisovanja podatkov (VDR) in sistemom dolgega dometa za prepoznavanje in sledenje ladjam (LRIT) in jih mora uporabljati v skladu z mednarodnimi pogodbami in predpisi Evropske unije.

Ribiško plovilo, ki meri v dolžino več kot 15 metrov in pluje pod zastavo Republike Slovenije, mora biti opremljeno s samodejnim sistemom identifikacije (AIS) ne glede na to, kje se nahaja. Tuje ribiško plovilo, ki meri v dolžino več kot 15 metrov, mora biti opremljeno s samodejnim sistemom identifikacije (AIS), če ribari v notranjih morskih vodah ali teritorialnem morju Republike Slovenije ali iztovarja svoj ulov v pristanišču Republike Slovenije. Samodejni sistem identifikacije (AIS) mora ribiško plovilo uporabljati v skladu z mednarodnimi pogodbami in predpisi Evropske unije.

Vlada v skladu s predpisi Evropske unije podrobneje določi, katere ladje in katera ribiška plovila morajo biti opremljeni v skladu s šestim in sedmim odstavkom tega člena, ter podrobneje predpiše naprave iz šestega in sedmega odstavka tega člena ter obseg in način izvajanja sistema za spremljanje, upravljanje in nadzor plovbe (VTS).

Minister predpiše organizacijo službe VTS, usposobljenost in naloge operaterjev VTS, način komunikacije z udeleženci v pomorskem prometu ter drugimi organi, primere začasne omejitve izvajanja službe VTS, podatke ter način posredovanja podatkov.

Plovilo, ki se uporablja pri obvezni pilotaži in vlačilec, ki se uporablja pri obvezni vleki, ali ki vleče plovilo z nevarnim tovorom zaradi vplutja ali izplutja v slovensko sidrišče ali pristanišče mora biti opremljeno s samodejnim sistemom identifikacije (AIS), ki mora med obvezno pilotažo in obvezno vleko delovati.

65.a člen

Izjava o osebnih predmetih članov posadke iz prvega odstavka prejšnjega člena vsebuje naslednje podatke: ime in priimek, naziv, osebne predmete, ki se carinijo, ali so predmet prepovedi ali omejitev.

Seznam članov posadke iz prvega odstavka prejšnjega člena vsebuje naslednje podatke: ime in priimek, spol, naziv, državljanstvo, datum in kraj rojstva in vrsta ter serijska številka osebnega dokumenta, datum veljavnosti osebnega dokumenta in podatke o vizi.

Seznam potnikov iz prvega odstavka prejšnjega člena vsebuje naslednje podatke: ime in priimek, spol, državljanstvo, datum in kraj rojstva, vrsta in serijska številka osebnega dokumenta, datum veljavnosti, podatki o vizi, pristanišče vkrcanja in izkrcanja.

Priloga k zdravstveni izjavi iz prvega odstavka prejšnjega člena vsebuje naslednje podatke: ime in priimek, naziv, starost, spol, državljanstvo, pristanišče vkrcanja, vrsta bolezni, datum začetka simptomov, zdravila in terapije pacientu in morebitne pripombe.

Uprava Republike Slovenije za pomorstvo, pomorski inšpektorji, policija, organ, pristojen za carino, Statistični urad Republike Slovenije ter Nacionalni inštitut za javno zdravje, zdravstvena, fitosanitarna in veterinarska inšpekcija imajo pri svojem delu pravico do neposrednega dostopa do podatkov iz tega člena, ki jih potrebujejo pri opravljanju svojih zakonsko določenih nalog. Tem organom zagotavlja Uprava Republike Slovenije za pomorstvo brezplačni dostop do podatkov z neposredno računalniško povezavo in uporabo ustrezne tehnologije.

Podatki iz tega člena se v skladu s predpisi Evropske unije posredujejo v sistem, ki je dostopen državam članicam Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora. Koncesionar v koprskem tovornem pristanišču, ki ima koncesijo iz četrtega odstavka 32. člena tega zakona, ima pravico dostopa do podatkov iz prvega odstavka prejšnjega člena, ki so potrebni za zagotavljanje varnega izvajanja pristaniških storitev in niso osebni podatki ali podatki, ki so poslovna skrivnost. Osebe, ki v pristanišču opravljajo naloge kontrole dostopa do pristanišča v skladu s predpisi o zagotavljanju zaščitnih ukrepov na ladjah in v pristaniščih, imajo možnost elektronsko preveriti, ali je oseba z določenim imenom in priimkom, ki vstopa ali izstopa iz pristanišča, na seznamu potnikov ali članov posadke.

Priloga k zdravstveni izjavi se posreduje v nacionalni sistem SafeSeaNet oziroma nacionalno enotno okno, če je to nujno zaradi ozdravitve člana posadke ali potnika, ki je hudo bolan ali v smrtni nevarnosti, ali zaradi preprečitve širjenja nalezljivih bolezni.

66. člen

Poveljnik domače ladje mora takoj po prihodu ladje iz drugega domačega pristanišča prijaviti Upravi Republike Slovenije za pomorstvo svoj prihod in odhod iz pristanišča v drugo domače pristanišče ter ob odhodu iz pristanišča sporočiti število vkrcanih oseb na ladji.

Potniška ladja v redni linijski plovbi ali križarjenju v teritorialnem morju in notranjih morskih vodah Republike Slovenije, prijavi odhod le v pristanišču, kjer se prične redna linija ali križarjenje in prijavi prihod v tistem pristanišču, kjer se potovanje na redni liniji ali križarjenju konča.

Potniška ladja v nacionalni plovbi mora biti opremljena s samodejnim sistemom identifikacije (AIS) in ga uporabljati v skladu s petim odstavkom 65. člena tega zakona.

66.a člen

Posebne vrste potniških ladij lahko opravljajo mednarodno linijsko plovbo v pristanišča Republike Slovenije, če ladja in ladjar izpolnjujeta posebne varnostne pogoje, ki jih glede na območje plovbe, vrsto ladje in namen plovbe predpiše minister.

66.b člen

Ladja bruto tonaže 300 ali več, razen vojaška in javna ladja, ki vpluje v pristanišče Republike Slovenije, mora imeti zavarovanje, ki pokriva pomorske terjatve po Konvenciji o omejitvi odgovornosti za pomorske terjatve, 1976, kakor je bila spremenjena s Protokolom iz leta 1996, in potrdilo o tem zavarovanju.

Obstoj zavarovanja iz prejšnjega odstavka se dokazuje s potrdilom, ki ga izda zavarovalnica, in vsebuje naslednje podatke:

a)

ime ladje, njeno identifikacijsko številko IMO in pristanišče vpisa;

b)

ime in glavni kraj poslovanja lastnika ladje;

c)

vrsto in trajanje zavarovanja;

d)

ime in glavni kraj poslovanja zavarovatelja in kraj poslovanja, kjer je zavarovanje sklenjeno.

Zavarovalnina iz zavarovanja po prvem odstavku tega člena mora biti najmanj v višini najvišjega zneska za omejitev odgovornosti, kakor ga določa Konvencija o omejitvi odgovornosti za pomorske terjatve, 1976, kot je bila spremenjena s Protokolom iz leta 1996. Zavarovanje iz prvega odstavka tega člena pomeni zavarovanje z odbitki ali brez njih in je lahko v obliki zavarovanja odgovornosti za škodo, ki ga dajejo člani mednarodnega združenja vzajemnih zavarovalnih skladov (P&I klubi), ali v obliki drugega učinkovitega zavarovanja (vključno z dokazanim samozavarovanjem) in finančne varnosti, ki daje podobne pogoje kritja kot zavarovanje odgovornosti za škodo.

Če je bila ladja izgnana na podlagi odločbe o izgonu pomorskega inšpektorja ali pristojnega organa druge države članice Evropske unije, ker ni imela potrdila o zavarovanju iz drugega odstavka tega člena, ne sme vpluti v pristanišče Republike Slovenije, dokler ladjar ne predloži tega potrdila Upravi Republike Slovenije za pomorstvo.

67. člen

Ladji, ki prevaža več kakor 2.000 ton olja kot razsuti tovor in nima potrdila o zavarovanju ali drugem finančnem poroštvu za odgovornost za škodo, povzročeno z onesnaženjem z olji, kot ga določa Mednarodna konvencija o civilni odgovornosti za škodo, povzročeno z onesnaženjem z nafto, s spremembami, ni dovoljeno vpluti v pristanišče in ne izpluti iz pristanišča Republike Slovenije in tudi ne v njem nakladati ali razkladati olja.

Ladja, katere bruto tonaža je večja od 1000, mora imeti potrdilo o zavarovanju ali drugem finančnem poroštvu za odgovornost za škodo, ki jo povzroči onesnaženje z gorivom iz ladijskih rezervoarjev, kot ga določa Mednarodna konvencija o civilni odgovornosti za škodo, ki jo povzroči onesnaženje z gorivom, 2001, kadar vpluje v ali izpluje iz pristanišča Republike Slovenije.

Ladjar ali agent, ki zastopa ladjarja, je dolžan pred prihodom v pristanišče Upravi Republike Slovenije za pomorstvo predložiti potrdilo iz prvega in drugega odstavka tega člena.

68. člen

Če nastane v pristanišču ali na morju požar ali druga nesreča, ki ogroža varnost človeških življenj ali plovila, mora določeno plovilo po ukazu Uprave Republike Slovenije za pomorstvo takoj kreniti na kraj požara oziroma nesreče, in sicer:

1.

najbližje ali drugo plovilo – da reši ogrožena človeška življenja;

2.

slovensko plovilo – da reši drugo slovensko plovilo ali stvari na njem, ki so v lasti slovenskih oseb, ali da zavaruje okolje.

69. člen

V pristanišču, teritorialnem morju in notranjih morskih vodah je prepovedano vsako dejanje, ki bi ogrožalo varnost ljudi ali plovil, onesnažilo okolje oziroma s katerim bi se poškodovalo obalo, naprave in objekte, ki služijo za varnost plovbe, kakor tudi dejanje, ki je v nasprotju s predpisanim redom v pristaniščih in drugih delih teritorialnega morja oziroma notranjih morskih vodah.

70. člen

Uprava Republike Slovenije za pomorstvo lahko določi posebne varnostne ukrepe in način nakladanja ali razkladanja nevarnega blaga z ladje ali na ladjo, pri čemer mora upoštevati pogoje, ki veljajo za promet nevarnega blaga.

Uprava Republike Slovenije za pomorstvo lahko prepove vplovitev ladje v pristanišče ali izplovitev iz pristanišča oziroma odloži njeno vplovitev ali izplovitev ali prepove nadaljnje ravnanje z nevarnim blagom na ladji, kadar niso v celoti izvršeni predpisani varnostni ukrepi ali kadar preti nevarnost nezgode.

71. člen

Pravna ali fizična oseba, ki v pristanišču opravlja izkrcevanje, prekrcevanje ali vkrcevanje olj ali drugih tekočih kemikalij, mora izvršiti potrebne varnostne ukrepe za preprečitev onesnaženja morja in širjenja izlitij tekočin v morje.

Minister izda predpis o varnostnih ukrepih iz prejšnjega odstavka. Predpis mora biti izdan s soglasjem ministra, pristojnega za okolje.

72. člen

Ladje smejo odlagati odpadna olja in druge odpadne snovi v pristanišču samo na mestih, ki so za to določena.

Ladijske odpadke morajo ladje, dokler so v pristanišču, oddati osebi, ki zbira in odvaža odpadke s plovil.

73. člen

Čiščenje ladij z nevarnimi plini (degazacija, fumigacija ipd.) ali deratizacija na ladjah se lahko opravi v pristanišču le po predhodnem soglasju Uprave Republike Slovenije za pomorstvo in to na posebej določenih mestih ter v določenem času in na predpisan način.

74. člen

Plovila in plavajoče naprave ne smejo ovirati javnega prometa v pristanišču.

V pristaniškem območju, ki služi mednarodnemu prometu, ni dovoljena plovba plovil brez dovoljenja Uprave Republike Slovenije za pomorstvo.

Vodne prireditve in druge aktivnosti na vodi v območju pristanišča se lahko opravljajo le z dovoljenjem Uprave Republike Slovenije za pomorstvo in soglasjem subjekta, ki upravlja pristanišče, na drugih delih teritorialnega morja in notranjih morskih vodah pa le z dovoljenjem Uprave Republike Slovenije za pomorstvo.

V pristanišču ni dovoljeno kopanje in ribolov.

75. člen

Poškodovana, nasedla ali potopljena plovila in plavajoče naprave, ki ovirajo ali ogrožajo varnost plovbe ali pomenijo nevarnost onesnaženja, mora lastnik ali imetnik po nalogu Uprave Republike Slovenije za pomorstvo ali pomorskega inšpektorja odstraniti. Če ta oseba ni znana, poskrbi za odstranitev na svoje stroške Uprava Republike Slovenije za pomorstvo.

Za odstranitev se smiselno uporabljajo določbe III. poglavja Sedmega dela tega zakona.

76. člen

Iz plovila je v morje prepovedano izpuščati, odlagati ali odmetavati odpadke, snovi ali predmete, ki bi lahko ovirali ali ogrožali varnost plovbe ali onesnaževali okolje.

Prepoved iz prejšnjega odstavka velja tudi v delih morja, ki niso notranje morske vode ali teritorialno morje Republike Slovenije.

77. člen

Ladje, čolni in druga plovila, ki plovejo v notranjih morskih vodah in teritorialnem morju, razen čolnov na vesla, morajo pluti oddaljeni od obale najmanj:

1.

ladje 300 metrov;

2.

čolni, ki glisirajo 250 metrov;

3.

ostali 200 metrov.

Določbe tega odstavka ne veljajo za vplutje v pristanišče in izplutje iz pristanišča ter plovbo v območju pristanišča ter za primere iz tretjega odstavka 74. člena tega zakona, če je izdano dovoljenje Uprave Republike Slovenije za pomorstvo.

Na območjih, kjer so označena morska kopališča, morajo plovila pluti in sidrati najmanj 50 metrov od zunanjega roba kopališča, vedno pa najmanj v razdalji, določeni v prejšnjem odstavku.

Območje potapljanja mora biti na območjih, kjer je plovba dovoljena, vidno označeno v skladu s predpisi o potapljanju. Plovila morajo pluti v oddaljenosti najmanj 100 m od označbe.

Uprava Republike Slovenije za pomorstvo lahko zaradi varnosti plovbe in varstva kopalcev označi območja, kjer je plovba ali sidranje prepovedano.

V. poglavje – POMORSKA PILOTAŽA IN OBVEZNA VLEKA PLOVIL

1. Pilotaža

78. člen

Pomorska pilotaža po tem zakonu je dajanje nasvetov poveljniku ladje s strani strokovne osebe (pilota) glede vodenja ladje, da se zagotovi varna plovba v pristaniščih in drugih območjih teritorialnega morja in notranjih morskih voda.

Pilotaža se opravlja za vsako ladjo pod enakimi pogoji.

79. člen

Pilotiranje ladij izvajajo piloti.

Piloti morajo imeti določeno strokovno usposobljenost, predpisano dobo plovbe in strokovni izpit za pilota.

Za izvajanje pilotaže morajo imeti piloti pilotsko izkaznico, ki jo izda Uprava Republike Slovenije za pomorstvo, in morajo biti vpisani v register pilotov.

Program strokovnega usposabljanja, način preizkusa usposobljenosti pilota, meje območja pilotaže ter pogoje in način izvajanja pomorske pilotaže predpiše minister.

Uprava Republike Slovenije za pomorstvo odvzame pilotu pilotsko izkaznico za največ eno leto, če je na podlagi pravnomočne odločitve pristojnega organa dvakrat v dveh zaporednih letih ugotovljena kršitev pomorskih predpisov pri opravljanju pomorske pilotaže.

80. člen

Pomorska pilotaža je obalna in pristaniška.

Obalna pilotaža je pilotaža ladje v delu teritorialnega morja izven območja pristaniške pilotaže.

Pristaniška pilotaža je pilotaža v območju pristanišča.

81. člen

Če to narekuje varnost plovbe, odredi Uprava Republike Slovenije za pomorstvo za določene vrste in velikosti ladij ali vrsto in naravo blaga, ki ga prevažajo, oziroma za posamezna območja plovbe ter vremenske razmere, obvezno pilotažo.

Pilotaža ni obvezna za ladje, ki se uporabljajo za upravne namene in za domače vojaške ladje.

Pilotaža ni obvezna za ladje bruto tonaže do 500.

82. člen

Pilotaža se začne oziroma konča na meji območja pilotaže.

Če se mora pilotirana ladja privezati ali zasidrati, se pilotaža konča, ko je ladja privezana ali zasidrana.

83. člen

Pilot je dolžan svoje delo opravljati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.

84. člen

Pilot mora Upravi Republike Slovenije za pomorstvo poročati o opravljeni pilotaži v skladu z njenimi navodili in o vseh pomanjkljivostih, ki lahko vplivajo na varnost plovbe.

Pilot mora zavrniti pilotažo ladje, če ugrez ladje ne ustreza globini na poti do kraja, ki je določen za privez ali za zasidranje ali če ladja ni sposobna za plovbo ali če nima dovoljenja za vplovitev ali izplovitev ali če število uporabljenih vlačilcev ni v skladu s predpisi o obvezni vleki in o tem poročati Upravi Republike Slovenije za pomorstvo.

85. člen

V času obvezne pilotaže pilot ne sme opustiti svoje dolžnosti in zapustiti ladje, ne glede na to, ali poveljnik ladje sprejme njegove strokovne nasvete ali ne.

Če pilotaža ni obvezna, mora pilot prekiniti pilotažo na zahtevo poveljnika ladje.

86. člen

Pilotaža ladje ne odvezuje poveljnika ladje, da vodi plovbo in manevrira z ladjo, in ne odgovornosti, ki iz tega nastane.

Ladjar pilotirane ladje je odgovoren za dejanja in opustitve pilota enako kot za dejanja in opustitve članov posadke svoje ladje.

87. člen

Za škodo, ki jo povzroči pilot ladjarju pilotirane ladje, odgovarja oseba, ki opravlja pilotažo, do 6.666 SDR.

Pogodbeno določilo, s katerim bi bila odgovornost osebe, ki opravlja pilotažo, omejena do zneska, ki je nižji od zneska iz prejšnjega odstavka, je nično.

Na omejitev iz tega člena se ni mogoče sklicevati, če je bila škoda povzročena namenoma.

2. Obvezna vleka plovil

88. člen

Ladja mora pri vplovitvi, premiku med privezi ali izplovitvi ladje uporabiti predpisano število vlačilcev.

Pogoje in način izvajanja obvezne vleke plovil ter obvezno število vlačilcev predpiše minister.

Ne glede na prejšnji odstavek Uprava Republike Slovenije za pomorstvo v izjemnih okoliščinah zaradi varnosti plovbe odredi obvezno vleko plovil ali uporabo drugačnega števila vlačilcev.

89. člen

Za izvajanje vleke, gašenje in reševanje mora biti v stalni pripravljenosti potrebno število vlačilcev, kot to določi Uprava Republike Slovenije za pomorstvo.

Vlačilci morajo biti opremljeni za gašenje požarov na ladjah ali objektih na obali.

3. Nadzor nad pilotažo in vleko plovil

90. člen

Nadzor nad opravljanjem pilotaže in vleke plovil izvaja pristaniški nadzornik.

Pilotažo in vleko plovil med in v pristaniščih v Republiki Sloveniji lahko opravljajo tuje osebe le pod pogojem vzajemnosti.

VI. poglavje – LADJA

1. Ugotovitev sposobnosti ladje za plovbo

91. člen

Ladja je sposobna za plovbo v določenih mejah plovbe in za določen namen:

1.

če njena konstrukcija in plovbne lastnosti ter stroji, naprave in oprema, ki so namenjeni za ohranjanje varnosti njene plovbe, po svojih tehničnih lastnostih, količini, vrsti in razporeditvi na ladji ustrezajo zahtevam tehničnih pravil Uprave Republike Slovenije za pomorstvo in klasifikacijskega zavoda iz 92. člena tega zakona, tehničnim zahtevam za pomorsko opremo, ki jih predpiše minister in določbam mednarodnih konvencij, ki obvezujejo Republiko Slovenijo (v nadaljnjem besedilu: tehnična pravila), glede:

a)

prostorov za ljudi na ladji in varnosti človeškega življenja na morju;

b)

varnosti članov posadke pri delu in drugih oseb, ki delajo na ladji;

c)

varnosti ladje;

d)

varnosti tovora na ladji;

e)

varstva morja pred onesnaženjem z ladje;

2.

če ima predpisano število strokovno usposobljenih članov posadke;

3.

če sta prostor in število vkrcanih potnikov na ladji v skladu s pogoji, predpisanimi za prevoz potnikov;

4.

če je tovor na ladji naložen v skladu s tovorno črto oziroma z nadvodjem in je pravilno razporejen.

Ladji, ki je sposobna za plovbo v določenih mejah in za določen namen, klasifikacijski zavod izda ustrezno spričevalo.

Določbe tega poglavja se smiselno uporabljajo tudi za čolne in plavajoče naprave.

92. člen

Sposobnost ladje za plovbo po 1. točki 91. člena se ugotavlja s tehničnim nadzorstvom, ki ga opravljajo pooblaščeni klasifikacijski zavodi (v nadaljnjem besedilu: klasifikacijski zavodi).

Za tehnični nadzor o sposobnosti ladje za plovbo po 1. točki 91. člena tega zakona pooblasti minister klasifikacijski zavod, ki ga izbere na podlagi zbiranja ponudb izmed klasifikacijskih zavodov priznanih v Evropski uniji.

Klasifikacijskemu zavodu, ki ne izpolnjuje pogojev v skladu s predpisi Evropske unije ali deluje v nasprotju s tem zakonom in mednarodnimi predpisi, minister odvzame pooblastilo.

Sposobnost ladje za plovbo po prejšnjem členu tega zakona se preverja z inšpekcijskim nadzorstvom, ki ga opravlja pomorska inšpekcija pri ministrstvu, pristojnem za pomorstvo.

93. člen

Tehnično nadzorstvo ladje, ki ga opravljajo klasifikacijski zavodi, obsega:

1.

potrditev tehnične dokumentacije, po kateri se ladja gradi ali predeluje, in tehnične dokumentacije, po kateri se izdelujejo materiali, stroji, naprave in oprema, namenjeni za zgraditev, predelavo in popravilo ladje;

2.

nadzorstvo nad gradnjo in predelavo ladje med njeno gradnjo oziroma predelavo in nadzorstvo nad izdelavo materialov, strojev, naprav in opreme iz 1. točke tega člena med njihovo izdelavo, za kar se izdaja potrdilo ter nadzorstvo nad izdelavo, vgraditvijo in namestitvijo strojev, naprav in opreme na ladjo;

3.

pregled obstoječih ladij, vključno z nadzorstvom nad popravili in obnovitvijo tistih delov ladje, za katere je bilo pri pregledu ugotovljeno, da jih je treba popraviti ali obnoviti;

4.

druge preglede, ki jih določajo mednarodne konvencije, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, in preglede, ki jih glede na vrsto in namen ladje predpiše minister.

94. člen

Pregledi ladij so: osnovni, redni in izredni.

Preglede po tem členu so dolžni opraviti klasifikacijski zavodi po tehničnih pravilih. Klasifikacijski zavod o pregledu ladje izda spričevalo o ustreznosti.

Odpravo pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene ob pregledu iz prvega odstavka tega člena, preveri kontrolor pooblaščenega klasifikacijskega zavoda.

95. člen

Osnovni pregled je obvezen za ladjo:

1.

pred njenim vpisom v register ladij, če gradnje ladje ali njene predelave ni nadzoroval klasifikacijski zavod iz 92. člena tega zakona;

2.

vsakokrat, kadar ladja trajno spreminja svoj namen ali razširja meje plovbe, in sicer pred začetkom uporabe;

3.

vsakokrat, kadar ladjo predelujejo tako, da se spreminjajo njene konstrukcijske lastnosti in lastnosti njenih pogonskih naprav, in sicer pred začetkom njene uporabe.

96. člen

Pri rednem pregledu se v določenih časovnih obdobjih ugotavlja, ali stanje ladje ustreza tehničnim pravilom.

97. člen

Izreden pregled ladje se opravi:

1.

po poškodbi ladje, ki je takšne vrste, da poškodba vpliva na sposobnost za njeno plovbo;

2.

pri večjih popravilih ali obnovitvah ladje izven zahtev, ki izhajajo iz osnovnega ali rednega pregleda;

3.

če je bila ladja v razpremi dalj kot leto dni;

4.

pri začasni spremembi namena ali razširitvi meje plovbe;

5.

pri preložitvi rednega pregleda za več kot tri mesece.

98. člen

Pregled ladje za ugotovitev njene sposobnosti za poskusno vožnjo se opravi pred odhodom na poskusno vožnjo.

Pregled ladje iz prejšnjega odstavka opravi klasifikacijski zavod. Če klasifikacijski zavod ugotovi sposobnost ladje, da lahko opravi poskusno vožnjo, izda ustrezno spričevalo o sposobnosti ladje za poskusno vožnjo.

Na podlagi spričevala klasifikacijskega zavoda o sposobnosti ladje za poskusno vožnjo izda Uprava Republike Slovenije za pomorstvo dovoljenje za poskusno vožnjo.

99. člen

Po opravljenem nadzorstvu nad gradnjo oziroma predelavo ali po kateremkoli pregledu ladje, niso dovoljene spremembe ali predelave ladijskega trupa, njenih strojev, naprav in opreme, na katere se nanašajo zahteve tehničnih pravil, brez poprejšnjega soglasja klasifikacijskega zavoda in Uprave Republike Slovenije za pomorstvo.

100. člen

Klasifikacijski zavod lahko ladjo, za katero veljajo določbe Mednarodne konvencije o varstvu človekovega življenja na morju ali Mednarodne konvencije o tovornih črtah ali Mednarodne konvencije o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij, čeprav ne izpolnjuje posameznih pogojev za mednarodna potovanja, v primerih in pod pogoji, ki so določeni v navedenih konvencijah, oprosti izpolnjevanja tistih njihovih določb, katerih je po določbah konvencij lahko oproščena, če se s pregledom ugotovi, da je ladja sposobna za mednarodna potovanja oziroma za določena mednarodna potovanja.

Klasifikacijski zavod lahko ladjo, ki sicer ne opravlja mednarodnih potovanj in bi zanjo, če bi jih redno opravljala, veljala Mednarodna konvencija o varstvu človekovega življenja na morju, Mednarodna konvencija o tovornih črtah ali Mednarodne konvencije o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij, ki pa mora zaradi izjemnih okoliščin na eno samo mednarodno potovanje, v skladu z določbami navedenih konvencij oprosti izpolnjevanja katerekoli njihove določbe, če se s pregledom ugotovi, da je ladja sposobna za to potovanje.

Klasifikacijski zavod lahko ladji, za katero velja Mednarodna konvencija o varstvu človekovega življenja na morju, Mednarodna konvencija o tovornih črtah ali Mednarodna konvencija o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij, ki pa pomeni nov tip ladje, dovoli za preizkušnjo mednarodna potovanja oziroma določena mednarodna potovanja, ne da bi izvajal določbe omenjenih konvencij, če s pregledom ugotovi, da je ladja zanje sposobna.

101. člen

Klasifikacijski zavod lahko ugotovi, da je ladja sposobna pluti v določenih ožjih mejah, če se s pregledom ugotovi, da je nesposobna za plovbo v mejah, v katerih je imela dotlej pravico pluti, sposobna pa je za plovbo v teh ožjih mejah.

Klasifikacijski zavod lahko ugotovi, da je ladja sposobna pluti izjemoma na enem ali več določenih potovanjih, ki presegajo meje plovbe, v katerih ima sicer pravico pluti, če se s pregledom ugotovi, da je ladja sposobna za ta potovanja.

Za plovbo v ožjih ali širših mejah po prvem in drugem odstavku tega člena je mogoče postaviti pogoj, da vkrca ladja manj potnikov ali naloži manjšo količino tovora, kot pa je določeno število potnikov oziroma dovoljena količina tovora, ter druge pogoje, s katerimi se zavaruje njena plovba.

102. člen

Klasifikacijski zavod lahko ugotovi, da je ladja, ki ni potniška, sposobna, da v mejah teritorialnega morja in notranjih morskih voda Republike Slovenije prevaža potnike na enem ali več potovanjih ali določen čas, če je bila njena sposobnost za plovbo ugotovljena po tem zakonu in je bilo s pregledom ugotovljeno, da ladja izpolnjuje pogoje za tak prevoz potnikov.

103. člen

Klasifikacijski zavod lahko ladjo, za katero ne veljajo določbe Mednarodne konvencije o varstvu človekovega življenja na morju ali Mednarodne konvencije o tovornih črtah, ki pa pomeni nov tip ladje, oprosti izpolnitve posameznih zahtev iz tehničnih pravil oziroma ji dovoliti določena potovanja za preizkušnjo, čeprav ne zadovoljuje posameznih zahtev iz tehničnih pravil, če se s pregledom ugotovi, da je bila ladja pri poskusih sposobna za plovbo.

104. člen

Z ladjo je dovoljeno prevažati le določeno število potnikov.

Dovoljeno število potnikov in prostor zanje na ladji določajo tehnična pravila glede na predpisane pogoje, plovbne lastnosti ladje, površino, ki je na voljo za potnike, napravo in opremo, ki so namenjeni za potnike in higienske razmere.

105. člen

Tovor na ladji mora biti razporejen tako, da zagotavlja njene plovbne lastnosti in da ne povzroča čezmerne obremenitve konstrukcijskih delov ladje v različnih okoliščinah.

Tovor na ladji mora biti naložen v mejah njene dovoljene obremenitve in v skladu s tehničnimi pravili, zložen, razporejen in zavarovan pa mora biti tako, da se v nobenih okoliščinah, ki utegnejo nastati med plovbo, ne more toliko premakniti, da bi to lahko ogrožalo varnost ladje, ljudi, tovora in okolja.

Največjo dovoljeno obremenitev ladje in razporeditev tovora določajo tehnična pravila.

Poveljnik ladje in upravljavec pristanišča morata voditi nakladanje in razkladanje ladje tako, da ne pride do čezmerne obremenitve ladje in da so zagotovljene njene plovbne lastnosti ter v skladu z mednarodnimi konvencijami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.

2. Izmeritev ladij

106. člen

Izmeritev ladje se opravi tako, da se ugotovi njena bruto in neto tonaža.

107. člen

Izmeritev ladij opravlja klasifikacijski zavod v skladu s tehničnimi pravili.

108. člen

Po določbah tega zakona je izmeritev obvezna za slovensko ladjo, ter za tujo ladjo, ki mora v slovenskem pristanišču plačati pristojbino, ki se odmerja po registrski tonaži oziroma največjem dovoljenem spodrivu ladje, če nima izmeritvenega spričevala ali nima izmeritvenega spričevala, ki se priznava v Republiki Sloveniji.

Tuje spričevalo o izmeritvi tuje ladje se priznava v Republiki Sloveniji pod pogojem, da je bila ladja izmerjena po izmeritvenem sistemu, ki se bistveno ne razlikuje od izmeritvenega sistema, ki velja v Republiki Sloveniji.

109. člen

Izmeritev ladje, ki jo slovenska ladjedelnica gradi za tujega naročnika, je potrebno opraviti po tehničnih pravilih.

110. člen

Če se slovenska ladja gradi ali kupuje v tujini ali če se v tujini predeluje tako, da mora biti po določbah tega zakona znova izmerjena, se sme takšna ladja po potrebi izmeriti v državi, v kateri se kupuje oziroma predeluje.

111. člen

Izmeritev slovenske ladje, grajene v tujini za slovenskega naročnika ali kupljene ali predelane v tujini, ter tuje ladje, ki jo je po določbah tega zakona treba izmeriti, se opravi takoj, ko ladja prispe v prvo slovensko pristanišče.

112. člen

Prošnjo za izmeritev slovenske ladje mora vložiti lastnik ladje.

Prošnjo za izmeritev slovenske ladje, ki jo gradi slovenska ali tuja ladjedelnica, je treba vložiti takoj, ko so na ladji vgrajeni opločje, krovi in pregraje.

113. člen

Ponovna izmeritev slovenske ladje se opravi:

1.

če sledijo po izmeritvi na ladji kakšne predelave, zaradi katerih se spremeni njena bruto ali neto tonaža;

2.

če se dvomi o pravilnosti že opravljene izmeritve morskih ladij.

Pri ponovni izmeritvi po 1. točki prejšnjega odstavka, odloči klasifikacijski zavod na podlagi predelav na ladji, ali mora biti ponovna izmeritev popolna ali delna.

Prošnjo za ponovno izmeritev v primeru iz 1. točke prvega odstavka tega člena je treba vložiti, preden je končana predelava ladje.

Preden je končana predelava, je treba prošnjo za ponovno izmeritev iz 1. točke prvega odstavka tega člena vložiti tudi za tujo ladjo, ki mora biti po določbah tega zakona izmerjena v Republiki Sloveniji, če tujo ladjo predeluje slovenska ladjedelnica.

Prošnjo za ponovno izmeritev ladje v primerih iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena vložijo osebe iz prvega odstavka prejšnjega člena, prošnjo za ponovno izmeritev v primeru iz 2. točke prvega odstavka tega člena pa lahko vloži poleg oseb iz prvega odstavka prejšnjega člena tudi kdor ima pravico zaračunavati pristojbino po registrski tonaži.

Ni dovoljeno, da bi ponovno izmeritev ladje po 2. točki prvega odstavka tega člena opravljale osebe, ki so opravile prejšnjo izmeritev, za katero je nastal dvom, da je bila pravilna.

3. Ladijske listine in knjige

a) Skupne določbe

114. člen

Ladja mora imeti tiste listine in knjige, ki so določene v tem zakonu in v mednarodnih konvencijah, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.

Ladijske listine, ki jih morajo imeti ladje, so dokaz za istovetnost, sposobnost za plovbo in druge lastnosti ladje.

V ladijske knjige, ki jih morajo voditi ladje, se vpisujejo podatki o pomembnejših dogodkih na ladji in opravljenih dejanjih na njej.

115. člen

Ladijske listine in knjige morajo biti v slovenskem jeziku. Ladijske listine in knjige, ki jih morajo imeti ladje v mednarodni plovbi, morajo biti tudi v angleškem jeziku.

116. člen

S tem zakonom predpisane ladijske listine in knjige se morajo nahajati na ladji.

Ladijske listine in knjige je treba na zahtevo pokazati pomorski inšpekciji pri ministrstvu pristojnem za pomorstvo ter diplomatskim ali konzularnim predstavništvom Republike Slovenije.

Prepis potrdila o zavarovanju ali drugem finančnem poroštvu za odgovornost za škodo, povzročeno zaradi onesnaženja z oljem, mora biti pri ladijskem registru.

117. člen

Tuje ladje, ki pristajajo v pristaniščih Republike Slovenije, morajo imeti ladijske listine in knjige v skladu s tem zakonom, mednarodnimi konvencijami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, in predpisi Evropske unije.

Ladijske listine tujih ladij, izdane po zakonu zastave ladje, se praviloma priznavajo ob vzajemnosti.

b) Listine in knjige ladij

118. člen

Ladja ki je vpisana v register ladij, dobi vpisni list.

Z vpisnim listom se dokazuje slovenska državna pripadnost ladje, z navedbo, da ima ladja pravico in dolžnost izobešati zastavo trgovske mornarice Republike Slovenije, njen namen in meje plovbe.

Vpisni list vsebuje vse vpise iz vložka glavne knjige registra ladij, v katerega je ladja vpisana.

Če se vsebina vpisnega lista glede vpisanih pravic na ladji ne ujema z vsebino registra ladij, velja tisto, kar je vpisano v register ladij.

Vpisni list izda register.

119. člen

Register mora po uradni dolžnosti vpisati vpise iz prejšnjega člena v vpisni list ladje.

V tujini mora ladja za vpis podatkov v vpisni list zaprositi diplomatsko ali konzularno predstavništvo Republike Slovenije.

Če ladja spremeni ime, pristanišče vpisa, tonažo, vrsto pogona ali klicni znak, ji je treba zamenjati tudi vpisni list.

120. člen

Ladja, ki opravlja mednarodna potovanja in druga ladja, na kateri je vpisana posadka, morata imeti seznam posadke.

S seznamom posadke se ugotavlja, kdo je vpisan na ladjo kot član posadke, za katera dela in s kakšnimi kvalifikacijami.

Na seznamu posadke se potrjuje prihod ladje v pristanišče in njen odhod iz pristanišča.

121. člen

Ladja, za katero je ugotovljeno, da je sposobna za plovbo, mora imeti zaradi varnosti plovbe, varstva pri delu in varstva okolja poleg listin in knjig, ki jih določajo mednarodne konvencije, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, tudi listine in knjige, ki jih v skladu s predpisi Evropske unije predpiše minister ali vlada ali ki so predpisane s predpisi Evropske unije.

Ladja, za katero je ugotovljeno, da je sposobna za plovbo, vendar zanjo niso predpisane listine in knjige v skladu s prejšnjim odstavkom, mora imeti naslednje listine in knjige v skladu s tehničnimi pravili:

1.

spričevalo o sposobnosti ladje za plovbo;

2.

spričevalo o tovorni črti;

3.

spričevalo o preprečevanju onesnaževanja z olji;

4.

potrdilo o preizkusu brezhibnosti žerjava oziroma dvigalne naprave, ki se uporablja za dela na ladji, če znaša njegova/njena nosilnost več kakor 1000 kilogramov ter register tovorne naprave in snemljive opreme (ladja za nakladanje in razkladanje);

5.

spričevalo o hlajenem tovoru (ladja za prevoz hlajenega tovora);

6.

spričevalo o prevozu nevarnega blaga (ladja za prevoz nevarnega blaga);

7.

knjigo stabilnosti;

8.

izmeritveno spričevalo.

Za veljavnost listin iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo predpisi, ki določajo ta spričevala. Če za posamezno listino ni določb o njeni veljavnosti, se obnavlja letno.

125. člen

Spričevalo o sposobnosti ladje za poskusno plovbo mora imeti ladja, ki namerava odpluti na poskusno plovbo.

125.a člen

Ladja bruto tonaže 300 ali več, razen vojaška in javna ladja, mora imeti zavarovanje, ki pokriva pomorske terjatve po Konvenciji o omejitvi odgovornosti za pomorske terjatve, 1976, kakor je bila spremenjena s Protokolom iz leta 1996. Obstoj zavarovanja se dokazuje s potrdilom o tem zavarovanju, izdanim v skladu z drugim in tretjim odstavkom 66.b člena tega zakona. Potrdilo o zavarovanju mora vključevati prevod v angleščino, francoščino ali španščino.

128. člen

Ladja, ki prevaža več kakor 2.000 ton olja kot razsuti tovor, mora imeti potrdilo o zavarovanju ali drugem finančnem poroštvu za odgovornost za škodo, povzročeno z onesnaženjem z olji, kot ga določa Mednarodna konvencija o civilni odgovornosti za škodo, povzročeno z onesnaženjem z nafto, s spremembami.

Ladja, katere bruto tonaža je večja od 1000, mora imeti potrdilo o zavarovanju ali drugem finančnem poroštvu za odgovornost za škodo, ki jo povzroči onesnaženje z gorivom iz ladijskih rezervoarjev, kot ga določa Mednarodna konvencija o civilni odgovornosti za škodo, ki jo povzroči onesnaženje z gorivom, 2001 (Uradni list RS - MP, št. 14/04). Višina zavarovanja ali drugega finančnega poroštva mora biti v znesku, ki je enak mejam odgovornosti, določenih v Konvenciji o omejitvi odgovornosti za pomorske terjatve, 1976, kakor je bila spremenjena s Protokolom iz leta 1996.

Ladja, registrirana za prevoz več kakor 12 potnikov, ki prevaža potnike, in za katero velja Uredba (ES) št. 392/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o odgovornosti prevoznikov potnikov po morju v primeru nesreč (UL L št. 131, z dne 28. 5. 2009, str. 24), mora imeti za vsak prevoz ali del prevoza, ki ga dejansko opravi, potrdilo o zavarovanju ali drugem finančnem poroštvu za kritje odgovornosti v skladu z Atensko konvencijo o prevozu potnikov in njihove prtljage po morju, 1974, kakor je bila spremenjena s Protokolom iz leta 2002, za smrt ali telesne poškodbe potnikov.

Potrdilo iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena izda za ladjo pod slovensko zastavo Uprava Republike Slovenije za pomorstvo, če ugotovi, da zavarovanje ali drugo finančno poroštvo izpolnjuje zahteve iz mednarodne konvencije, ki potrdilo predpisuje, in pogoje glede ustreznosti zavarovanja, ki jih predpiše vlada.

Uprava Republike Slovenije za pomorstvo lahko prekliče veljavnost potrdil iz prejšnjega odstavka, če ugotovi, da zavarovanje ali drugo finančno poroštvo ne ustreza več predpisanim pogojem.

129. člen

Ladja, ki opravlja mednarodna potovanja, pa so se na njej zaredili glodalci, mora imeti spričevalo o deratizaciji.

Ladja, ki opravlja mednarodna potovanja, pa na njej ni glodalcev, mora imeti spričevalo, da je oproščena deratizacije. Z njim dokazuje, da na ladji ni glodalcev in da je za čas, določen v spričevalu, oproščena ponovne deratizacije.

Spričevalo o deratizaciji in spričevalo o oprostitvi deratizacije izda pristojni upravni organ.

136. člen

Ladja, ki ima pogonski stroj z močjo na gredi 110 kW ali več, mora ne glede na tonažo voditi ladijski in strojni dnevnik.

Ladja v dolgi plovbi ali veliki obalni plovbi ter druga ladja z bruto tonažo 400 ali več mora voditi zdravstveni dnevnik.

137. člen

Ladja mora imeti radijsko napravo in mora voditi radijski dnevnik.

139. člen

Listine in knjige, ki jih mora imeti ladja, izda klasifikacijski zavod, če ni v tem zakonu določeno drugače. O izdanih listinah in knjigah mora obvestiti Upravo Republike Slovenije za pomorstvo. Spričevalo o oprostitvi izpolnjevanja obveznosti po določbah mednarodnih konvencij, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, in spričevalo za enkratno potovanje lahko izda klasifikacijski zavod samo po predhodnem soglasju Uprave Republike Slovenije za pomorstvo.

Klasifikacijski zavod ne sme izdati listin in knjig iz 121. člena tega zakona ali podaljšati njihove veljavnosti, če pomorska oprema na ladji ne ustreza predpisanim tehničnim zahtevam.

Uprava Republike Slovenije za pomorstvo izda spričevalo o posebnih stabilnostnih zahtevah za ro-ro potniške ladje, potrdilo o zavarovanju ali drugem finančnem poroštvu iz prvega in drugega odstavka 128. člena tega zakona in spričevalo o najmanjšem številu članov posadke.

139.a člen

Uprava Republike Slovenije za pomorstvo razveljavi listine iz 121. člena tega zakona:

1.

ki so bile izdane na podlagi neresničnih podatkov ali

2.

ki potrjujejo ustreznost konstrukcije ali opreme ladje, če ugotovi, da ladja ne izpolnjuje predpisanih zahtev.

Ladjar mora razveljavljeno listino nemudoma vrniti Upravi Republike Slovenije za pomorstvo.

VII. poglavje – ČOLN

1. Splošno

140. člen

Določbe tega zakona, ki se nanašajo na ladje, se uporabljajo za čolne samo, če je to v tem zakonu izrecno predpisano.

Določbe tega poglavja se nanašajo na tiste čolne, ki morajo biti vpisani v register in so določeni v 217. členu tega zakona.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka veljajo določbe 143. in 144. člena tega zakona za vse čolne.

2. Sposobnost čolna za plovbo

141. člen

Sposobnost čolna za plovbo se ugotovi z osnovnim, rednim ali izrednim pregledom, ki ga za čolne do 12 metrov opravi Uprava Republike Slovenije za pomorstvo ali klasifikacijski zavod, za čolne nad 12 metrov pa klasifikacijski zavod. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo lahko odloči, da zaradi zahtevnosti pregleda klasifikacijski zavod opravi tudi pregled čolna do 12 metrov in čolna v samogradnji. Dovoljenje za plovbo čolna izda Uprava Republike Slovenije za pomorstvo na podlagi zapisnika o uspešno opravljenem pregledu.

Brez dovoljenja za plovbo ni dovoljena plovba čolna v teritorialnem morju in notranjih morskih vodah Republike Slovenije.

Med plovbo mora biti na čolnu veljavna listina o vpisu in dovoljenje za plovbo.

142. člen

Čoln sme izpluti:

-

če je glede na konstrukcijske in plovne lastnosti ter opremo ugotovljena njegova sposobnost za plovbo,

-

če je zanj izdano dovoljenje za plovbo in če ima sklenjeno obvezno zavarovanje in

-

če je plačana pristojbina iz 30. člena tega zakona in

-

če ga upravlja usposobljena oseba.

143. člen

Oseba, ki upravlja čoln, mora med plovbo ravnati skladno s predpisi in tehničnimi pravili o varnosti plovbe, varstvu človeškega življenja in okolja.

144. člen

Čoln sme upravljati oseba, katere usposobljenost za opravljanje čolnov je bila ugotovljena na predpisan način in ji je bila pri tem izdana ustrezna listina, katero mora ta oseba imeti med upravljanjem čolna vedno pri sebi. Postopek ugotavljanja usposobljenosti za upravljanje čolna in izdajo ustreznih listin vodi Uprava Republike Slovenije za pomorstvo.

3. Listine o sposobnosti čolnov

145. člen

Listine o sposobnosti čolna za plovbo, ki jih izdajo tuje države, se priznavajo ob vzajemnosti.

Če čoln nima listine o sposobnosti za plovbo, mu pomorski inšpektor ali pristaniški nadzornik plovbo prepove, dokler ta sposobnost ni ugotovljena s pregledom.

Določba prejšnjega odstavka velja tudi za čolne, katerih stanje očitno ne ustreza veljavni listini o njihovi sposobnosti za plovbo. Hkrati s prepovedjo plovbe pomorski inšpektor ali pristaniški nadzornik odvzame listino o sposobnosti za plovbo in izda potrdilo o odvzemu. Odvzeta listina o sposobnosti za plovbo se vrne, ko je s pregledom ugotovljena sposobnost za plovbo.

Ko je čoln po drugem odstavku tega člena pregledan, dobi listino o sposobnosti za plovbo.

Pri izreku ukrepa iz drugega in tretjega odstavka tega člena pristaniški nadzornik ravna v skladu s tretjim odstavkom 59. člena tega zakona.

VIII. poglavje – PLAVAJOČE NAPRAVE

146. člen

Določbe tega poglavja se nanašajo na tiste plavajoče naprave, ki morajo biti vpisane v register in so določene v 218. členu tega zakona, razen določb 149. člena tega zakona, ki veljajo za vse plavajoče naprave.

147. člen

Sposobnost plavajoče naprave za varno uporabo se ugotovi z osnovnim, rednim ali izrednim pregledom.

Pregled plavajoče naprave opravi klasifikacijski zavod.

Osnovni pregled se opravi pred izdajo dovoljenja za stalni privez in obsega preverjanje vseh elementov glede varnosti plavajoče naprave.

Redni pregledi se opravljajo vsaka štiri leta, izredni pregled pa po vsaki poškodbi plavajoče naprave.

148. člen

Če se pri pregledu ugotovi, da plavajoča naprava ustreza pogojem glede varnosti za uporabo, izda klasifikacijski zavod spričevalo o varnosti plavajoče naprave.

Spričevalo velja za čas, ki je določen v spričevalu, vendar ne več kot štiri leta od dneva izdaje spričevala.

149. člen

Lastnik oziroma uporabnik plavajoče naprave mora imeti dovoljenje za stalni privez, sidranje ali položitev plavajoče naprave na morsko dno.

Dovoljenje izda Uprava Republike Slovenije za pomorstvo.

Uprava Republike Slovenije za pomorstvo prekliče dovoljenje, če se pri rednem ali izrednem pregledu ugotovi, da plavajoča naprava ne izpolnjuje pogojev glede varne uporabe.

IX. poglavje – LADIJSKA POSADKA

1. Skupne določbe

150. člen

Ladijsko posadko sestavljajo osebe (pomorščaki), ki v kakršni koli vlogi delajo na ladji in so vpisane v seznam posadke za delo na ladji.

151. člen

Za opravljanje del, s katerimi se zagotavlja plovba, mora imeti ladja ustrezno število usposobljenih članov posadke in spričevalo o najmanjšem številu članov posadke.

Ladijska straža mora biti organizirana in se izvajati tako, da učinkovitost osebja na straži ni poslabšana zaradi utrujenosti in da so naloge organizirane tako, da so prva ladijska straža na začetku plovbe in vse nadaljnje straže dovolj spočite in sposobne za delo.

Minister predpiše najmanjše število članov posadke, ki jih mora imeti ladja za varno plovbo.

152. člen

Član posadke ladje, ki je vpisana v slovenski ladijski register, je lahko tisti, ki si je pridobil ustrezno listino o strokovni usposobljenosti, na podlagi pogojev, ki jih predpiše vlada v skladu z mednarodnimi konvencijami in predpisi Evropske unije.

Pooblastilo za dela na ladji lahko dobi le tisti, ki je telesno in duševno zmožen opravljati dela na ladji in ni zasvojen z alkoholom, mamili ali psihotropnimi substancami, kar se ugotovi z zdravniškim pregledom, kontrolira pa s periodičnimi pregledi.

Splošne in posebne zdravstvene pogoje za delo na ladji, ki jih mora izpolnjevati član posadke, način, postopek in pogoje opravljanja predhodnih in obdobnih zdravstvenih pregledov ter obvezne imunizacije proti določenim nalezljivim boleznim in merila za oblikovanje najvišje cene zdravstvenih pregledov predpiše minister, pristojen za zdravje, s soglasjem ministra.

Uprava Republike Slovenije za pomorstvo odvzame listino o strokovni usposobljenosti pomorščaku:

-

trajno, če je trajno zdravstveno nesposoben,

-

začasno za obdobje zdravstvene nesposobnosti ali za največ pet let na podlagi pravnomočne odločitve pristojnega organa zaradi ogrožanja varnosti človeškega življenja, premoženja ali okolja pri izvajanju nalog na ladji.

Zoper odločbo o odvzemu listin iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba. Pritožba ne zadrži izvršitve. Neveljavno listino mora imetnik vrniti Upravi Republike Slovenije za pomorstvo.

152.a člen

Izvajalci izobraževanj ali usposabljanj pomorščakov za pridobitev pooblastil morajo izpolnjevati zahteve glede programa izobraževanja ali usposabljanja, strokovne usposobljenosti učiteljev oziroma predavateljev, tehnične opremljenosti in sistema kakovosti v skladu z mednarodnimi konvencijami, predpisi Evropske unije, posebnimi zakoni in s tem zakonom ter na njihovi podlagi izdanimi podzakonskimi akti.

Postopek sprejemanja in izvajanja izobraževalnih programov ter nadzor nad izvajalci izobraževanja se izvaja v skladu s predpisi s področja šolstva ob upoštevanju predpisov iz prejšnjega odstavka.

Dovoljenje za izvajanje usposabljanj iz prvega odstavka tega člena izdaja Uprava Republike Slovenije za pomorstvo. Če Uprava Republike Slovenije za pomorstvo pri izvajanju nadzora ugotovi, da niso izpolnjene zahteve iz prvega odstavka tega člena, izvajalcu usposabljanja dovoljenje odvzame.

153. člen

Kot član posadke se lahko vkrca na ladjo samo oseba s pomorsko knjižico in veljavno sklenjeno pisno pogodbo o zaposlitvi.

Pomorska knjižica je osebna listina, ki vsebuje naslednje osebne podatke člana posadke: ime, priimek, datum in kraj rojstva, stalno prebivališče, državljanstvo, spol, slika, podpis, višina, barva oči in las, izdana pooblastila in potrdila ter podatke o zdravstveni sposobnosti.

154. člen

Na ladji ne sme delati oseba, ki še ni dopolnila 16 let starosti.

Pogodbo o zaposlitvi skleneta član posadke in ladjar ali njegov zastopnik.

Član posadke lahko pred podpisom in po podpisu pogodbe o zaposlitvi pri posrednikih zaposlovanja iz 154.b člena tega zakona zahteva pojasnila in nasvete o vsebini pogodbe ter o pravicah in obveznostih, ki iz nje izhajajo.

Pogodba o zaposlitvi se sklene v dveh izvirnikih, eden za ladjarja in eden za člana posadke.

Na ladji morajo biti članom posadke na voljo listine v skladu s Konvencijo o delu v pomorstvu, 2006 (Konvencija MOD št. 186) (Uradni list RS – MP, št. 2/16, v nadaljnjem besedilu: Konvencija o delu v pomorstvu), v slovenskem in angleškem jeziku.

154.a člen

Določbe tega zakona in Konvencije o delu v pomorstvu, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi, veljajo za vse člane posadke, ki plujejo na ladjah pod slovensko zastavo, razen če delajo na ladji, ki pluje izključno znotraj notranjih morskih voda in teritorialnega morja Republike Slovenije.

Za vsebine, ki se nanašajo na delovno razmerje in niso urejene s tem zakonom ali Konvencijo o delu v pomorstvu, se smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja, sklenjena v Republiki Sloveniji, razen določb, ki se nanašajo na razporejanje delovnega časa, odmore in počitke, odrejanje nadurnega dela ter nočnega dela.

Če obstaja dvom, ali naj se določene kategorije oseb ali vrste ladij za namen Konvencije o delu v pomorstvu obravnavajo kot člani posadke oziroma ladja, o tem odloči Uprava Republike Slovenije za pomorstvo po posvetovanju z organizacijami, ki zastopajo ladjarje in pomorščake. Pri odločitvi se upošteva Resolucijo 94. zasedanja (pomorske) Generalne konference Mednarodne organizacije dela v zvezi z informacijami o poklicnih skupinah.

154.b člen

Pri izvajanju storitve posredovanja zaposlovanja je treba poleg predpisov o urejanju trga dela upoštevati tudi določbe Konvencije o delu v pomorstvu.

154.c člen

Dnevni delovni čas člana posadke ne sme trajati več kot 14 ur na dan in ne več kot 72 ur na teden.

Čas dnevnega počitka se sme zagotoviti članu posadke največ v dveh delih, pri čemer mora en del trajati najmanj šest nepretrganih ur, presledek med zaporednima obdobjema počitka pa ne sme biti daljši od 14 ur.

Nadurno delo člana posadke lahko izjemoma traja 86 ur na mesec.

Zahtev po počitku iz tega člena ni treba izpolnjevati v izjemnih okoliščinah. Zbori, požarne in reševalne vaje ter urjenja se opravijo tako, da čim manj motijo počitek in ne povzročajo utrujenosti.

Ne glede na določbe tega člena in drugih predpisov o delovnem času ima poveljnik zaradi varnosti ladje, oseb ali tovora ali pomoči drugim ladjam ali osebam v stiski na morju pravico od pomorščaka zahtevati, da opravi toliko delovnih ur, kolikor je potrebnih za zagotovitev normalnega stanja. Po prenehanju izjemnih okoliščin mora poveljnik pomorščaku, ki je v predvidenem času počitka delal, zagotoviti primeren počitek.

Član posadke, mlajši od 18 let, ne sme delati ponoči med 22. in 7. uro naslednjega dne, razen v primerih izvajanja praktičnega usposabljanja v okviru programa in urnika.

O izjemi iz prejšnjega odstavka odloči Uprava Republike Slovenije za pomorstvo po posvetovanju z organizacijami, ki zastopajo ladjarje in pomorščake.

Članu posadke se mora zaradi njegovega zdravja in dobrega počutja zagotoviti izhod na kopno v vsakem pristanišču postanka v skladu z načrtom razporeditve dela na ladji tako, da je zagotovljeno nemoteno delo na ladji.

154.č člen

Član posadke ima pravico do plačanega letnega dopusta, ki se izračuna na podlagi najmanj 2,5 dne na mesec zaposlitve in sorazmerno za nedokončane mesece.

Najmanjšega obdobja plačanega dopusta ni mogoče zamenjati za nadomestilo za dopust, razen kadar je delovno razmerje prekinjeno.

Član posadke lahko izrabi letni dopust v celoti do konca naslednjega koledarskega leta.

154.d člen

Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati:

a)

ime in priimek, datum in kraj rojstva člana posadke;

b)

ime in naslov ladjarja;

c)

kraj in datum sklenitve pogodbe o zaposlitvi;

č)

delo, ki ga bo član posadke opravljal;

d)

znesek plače člana posadke ali formulo, uporabljeno za izračun plače, in določbo o izplačilu najmanj enkrat na mesec;

e)

določbo, da se članu posadke omogoči prenos celotne ali dela plače na družinske člane;

f)

število dni plačanega letnega dopusta ali formulo, ki se uporablja za njegov izračun, in način izrabe letnega dopusta;

g)

določbe o prenehanju pogodbe, in sicer:

-

za pogodbo za nedoločen čas: pogoji, pod katerimi imata stranki pravico odpovedati pogodbo z odpovednim rokom, ki za ladjarja ni krajši kot za člana posadke;

-

za pogodbo za določen čas: datum prenehanja pogodbe,

-

za pogodbo za eno potovanje: namembno pristanišče in čas, ki mora preteči po prihodu, preden je član posadke izkrcan;

h)

dokazilo o zdravstvenem varstvu in socialni varnosti ter finančnem poroštvu za zagotovitev povratnega potovanja v skladu s Konvencijo o delu v pomorstvu, ki ga članu posadke zagotovi ladjar, in način zagotavljanja;

i)

določbe, ki se nanašajo na pravico člana posadke do povratnega potovanja v skladu s 155. členom tega zakona, in sicer:

-

okoliščine, v katerih so člani posadke upravičeni do povratnega potovanja;

-

najdaljše trajanje dela na ladji, po katerem je član posadke upravičen do povratnega potovanja, ki ne sme biti daljše od 12 mesecev; in

-

natančno določene pravice člana posadke, ki se nanašajo na namembni kraj, način prevoza, bivanje in hrano, stroškovne postavke in druge ukrepe, ki jih zagotovi ladjar;

j)

sklicevanje na morebitno kolektivno pogodbo in

k)

druge podatke v skladu z zakonodajo Republike Slovenije.

Veljavnost pogodbe o zaposlitvi ne preneha, ko je pomorščak zadržan v ujetništvu na ladji ali izven nje zaradi piratstva ali oboroženega ropa ladje, ne glede na to, ali je datum, določen za njen iztek, potekel ali je katera od strank podala obvestilo o njeni začasni ali dokončni prekinitvi. Plače in druge upravičenosti po pogodbi o zaposlitvi se izplačujejo v celotnem obdobju ujetništva, dokler pomorščaku ni zagotovljeno povratno potovanje v skladu s 155. členom tega zakona, ali če pomorščak umre med ujetništvom, do dneva smrti.

Dokazilo o zdravstvenem varstvu in socialni varnosti ter finančnem poroštvu za zagotovitev povratnega potovanja iz točke h) prejšnjega odstavka je lahko v obliki zavarovanja, ki ga dajejo člani mednarodnega združenja vzajemnih zavarovalnih skladov (P&I klubi), ali v obliki drugega učinkovitega zavarovanja.

155. člen

Član posadke ima pravico do povratnega potovanja na ladjarjeve stroške, če:

a)

pogodba o zaposlitvi preneha veljati med tem, ko je član posadke v tujini,

b)

pogodbo o zaposlitvi prekine ladjar ali član posadke zaradi utemeljenih razlogov, ali

c)

član posadke ni več sposoben izpolnjevati svojih dolžnosti iz pogodbe o zaposlitvi ali se od njega ne more pričakovati, da jih bo opravljal.

Ladjar ne sme od člana posadke zahtevati, naj zagotovi predplačilo za kritje stroškov povratnega potovanja na začetku zaposlitve, ali odšteti stroškov od plače člana posadke ali drugih pravic.

Če ladjar ne zagotovi članu posadke povratnega potovanja v skladu s prvim odstavkom tega člena, mu na ladjarjeve stroške povratno potovanje iz tujine zagotovi diplomatsko ali konzularno predstavništvo Republike Slovenije.

Ladjar mora zagotoviti članu posadke pravico do povratnega potovanja ne glede na finančne okoliščine ladjarja ali nezmožnost nadomestitve člana posadke.

Na ladji mora biti članu posadke na voljo izvod določb tega zakona in Konvencije o delu v pomorstvu glede povratnega potovanja v slovenskem in angleškem jeziku.

Ladjar ima pravico zahtevati povračilo vseh stroškov za povratno potovanje od člana posadke, ki se je brez dovoljenja ali po svoji krivdi izkrcal z ladje.

157. člen

Član posadke mora opravljati dela na ladji v skladu s svojimi dolžnostmi, ki jih predpisujejo zakon in pravila navigacije.

Delo mora opravlja tako, da ne ogroža varnosti prometa in ne poškoduje ladje ali tovora na njej, ne ogroža varnosti potnikov ali drugih oseb na ladji in ne onesnažuje okolja z ladje.

Član posadke, ki je v takem psihofizičnem stanju, pod vplivom alkohola ali drugih psihotropnih snovi, da je nesposoben za opravljanje del v zvezi z varnostjo plovbe, ne sme upravljati plovila, niti opravljati drugih del v zvezi z varnostjo plovbe. Najmanj štiri ure pred nastopom ladijskega stražarjenja je članom posadke prepovedano vsako uživanje alkohola.

Za ugotavljanje psihofizičnega stanja člana posadke, vpliva alkohola ali drugih psihotropnih snovi se smiselno uporabljajo določbe 63., 63.a in 63.b člena tega zakona.

158. člen

Član posadke mora dežurnega častnika ali poveljnika ladje nemudoma obvestiti:

1.

vsakem izrednem dogodku, ki bi utegnil ogrožati varnost ladje, potnikov, drugih oseb ali tovora na ladji ter onesnažiti okolje z nevarnimi in škodljivimi snovmi z ladje;

2.

kadar pri plovbi po plovnih poteh opazi, da posamezni svetilniki in luči ne delujejo oziroma da označbe ali signalni plovki niso na svojem mestu.

Ob nevarnosti, brodolomu ali drugi nezgodi si morajo člani posadke prizadevati, da rešijo ladjo, potnike, druge osebe na ladji in tovor ter da zavarujejo okolje, dokler jim poveljnik ladje ne ukaže, naj ladjo zapustijo.

159. člen

Ob brodolomu ali drugi nezgodi ladje je ladjar dolžan članu posadke povrniti škodo zaradi uničenih ali poškodovanih osebnih stvari na ladji.

Član posadke ima po brodolomu ali drugi nezgodi ladje pravico do izplačila najmanj polovice preostanka predvidene plače, ki bi mu pripadala za čas vkrcanja na ladji, če ne bi prišlo do brodoloma ali druge nezgode, vendar najmanj v višini dveh mesečnih plač, če je to za člana posadke ugodnejše.

Glede povratnega potovanja člana posadke ladje, ki je pretrpela brodolom, se uporabljajo določbe 155. člena tega zakona.

159.a člen

Ladja mora imeti predpisan in vzpostavljen postopek, ki omogoča članom posadke, da vložijo prijavo v zvezi s katero koli domnevno kršitvijo zahtev Konvencije o delu v pomorstvu. Zaradi vložene prijave član posadke ne sme utrpeti posledic.

Nadzor nad določbami tega poglavja, ki se nanašajo na delovna razmerja, izvaja na plovilih inšpektor za delo v sodelovanju s pomorskim inšpektorjem.

160. člen

Za škodo zaradi telesne poškodbe ali smrti člana posadke je odgovoren ladjar, če ne dokaže, da škoda ni nastala zaradi njegove krivde.

Za sojenje v sporih iz tega člena je pristojno sodišče za pomorske (plovbne) spore.

2. Poveljnik ladje

161. člen

Poveljnik ladje je odgovoren za varnost ladje in red na njej, zastopa ladjarja ter izvršuje javna pooblastila na ladji v mejah, ki jih določajo ta zakon in drugi zakoni.

Poveljnika ladje imenuje in razrešuje ladjar.

Če poveljnik ladje umre, če je zadržan ali odsoten, ga z vsemi njegovimi pravicami in dolžnostmi nadomešča po stopnji najvišji član posadke krovne službe.

162. člen

Poveljnik ladje mora skrbeti za preskrbo ladje, za ladijsko administracijo, za vzdrževanje ladje, za varnost ladijskih naprav, za pravilno nakladanje, zlaganje, prevoz in razkladanje tovora, za pravilno vkrcevanje, oskrbo in izkrcevanje potnikov ter za izvrševanje vseh nalog v zvezi z delovnim procesom.

Poveljnik ladje mora v predpisanih rokih opravljati vaje z rešilnimi čolni in drugimi sredstvi za reševanje ter z napravami za odkrivanje, preprečevanje in gašenje požara ter druge predpisane vaje.

Poveljnik ladje mora biti med plovbo na ladji.

Poveljnik ladje se mora pred odhodom ladje na pot prepričati, ali je ladja sposobna za plovbo in ali bo lahko opravila določeno potovanje, ter poskrbeti, da so na ladji vse predpisane listine in knjige ter vsi člani posadke; če ladja prevaža potnike, se mora zlasti prepričati, ali je zagotovljena njihova varnost.

163. člen

Poveljnik ladje oziroma krovni častnik v izmeni, ki vodi ladjo, mora ukreniti vse, kar je potrebno za varnost ladje in plovbe.

Poveljnik ladje mora osebno voditi ladjo vselej, kadar je to potrebno za njeno varnost, zlasti, kadar ladja plove v pristanišče, kanal, prekop, ožino in druga nevarna navigacijska območja ali reko in iz njih ter kadar je slaba vidljivost ali megla.

164. člen

Če je ladja ali osebe na njej v nevarnosti, mora poveljnik ladje ukreniti vse, da se rešijo ljudje in odvrne nevarnost za ladjo in stvari na njej ter zavaruje okolje.

Če je treba v primeru iz prejšnjega odstavka žrtvovati ali poškodovati del ladje ali tovor ali druge stvari na ladji, mora poveljnik ladje najprej žrtvovati stvari, ki niso nujne za plovbo, ki so manj uporabne in manjše vrednosti, tako, da je škoda povzročena ladjarju in lastniku tovora čim manjša.

165. člen

Če ostane ob nevarnosti za ladjo brez uspeha vse, kar je bilo storjenega za njeno rešitev, in če je potopitev ladje neizbežna, mora poveljnik ladje po možnosti ladjo odstraniti s plovne poti in rešiti potnike in druge osebe na ladji, ter nato ukazati zapustitev ladje.

V primeru iz prejšnjega odstavka mora poveljnik ladje rešiti tudi ladijski dnevnik, če okoliščine to dopuščajo, pa tudi druge ladijske knjige, ladijske listine, pomorske karte tega potovanja in gotovino v ladijski blagajni.

Poveljnik sme zapustiti ladjo šele potem, ko v mejah dejanskih možnosti ukrene vse, kar je določeno v prvem in drugem odstavku tega člena.

166. člen

Če se pripeti na ladji, ki se nahaja v teritorialnem morju Republike Slovenije dogodek, ki ogroža varnost ladje ali plovbe, ali če se pripeti kaj izrednega ladji, potnikom ali drugim osebam ali stvarem na ladji, odkrije pomanjkljivost ladje ali njene opreme za zaščito okolja pred onesnaženjem z ladje ali če se opazi na plovni poti onesnaženje z nevarnimi ali škodljivimi snovmi, mora poveljnik ladje takoj, najpozneje v 24 urah, dogodek oziroma opaženo onesnaženje vpisati v ladijski dnevnik.

O dogodku iz prejšnjega odstavka mora poveljnik ladje obvestiti Upravo Republike Slovenije za pomorstvo iz pristanišča, kjer se ladja nahaja, oziroma mora poveljnik ladje o dogodku nemudoma, najpozneje v 24 urah po prihodu ladje v pristanišče, predložiti poročilo z izpiskom iz ladijskega dnevnika Upravi Republike Slovenije za pomorstvo.

167. člen

Poveljnik ladje mora po ladijskih telekomunikacijah poslati obvestilo o kakršnikoli neposredni nevarnosti za varnost plovbe, na katero naleti, zlasti če opazi na plovni poti spremembe iz 2. točke prvega odstavka 158. člena tega zakona, če naleti na onesnaženje z nevarnimi ali škodljivimi snovmi, na nevaren led, nevarno nevihto ali na kakršnokoli drugo neposredno nevarnost za plovbo, ali če zaide v tropsko nevihto ali na temperaturo zraka pod lediščem, ki jo spremljajo vetrovi nevihtne moči, ki povzročajo veliko nabiranje ledu na nadgradnjah, ali v veter 10 ali več stopenj po Beaufortovi lestvici, za katerega ladja ni prejela opozorila.

Poveljnik ladje mora zaznamek o obvestilu iz prejšnjega odstavka vpisati v ladijski dnevnik.

168. člen

Poveljnik ladje vpiše v ladijski dnevnik rojstvo in smrt osebe na ladji, navede kraj ali geografski položaj ladje in čas rojstva oziroma smrti, ter sprejme izjavo poslednje volje, jo vpiše v ladijski dnevnik in navede čas, kdaj jo je sprejel.

Poveljnik ladje mora o rojstvu in smrti ter sprejeti izjavi poslednje volje sestaviti zapisnik tako, kot je predpisano in ga izročiti Upravi Republike Slovenije za pomorstvo v prvem domačem pristanišču, v katero priplove ladja, v tujini pa najbližjemu diplomatskemu oziroma konzularnemu predstavništvu Republike Slovenije.

169. člen

V izrednem ali vojnem stanju mora poveljnik ladje ukreniti vse, kar je iz previdnosti potrebno, da ohrani ladjo, posadko, potnike, tovor in drugo premoženje ter ladijske listine in knjige.

Če izbruhne vojna med Republiko Slovenijo in drugo državo, mora poveljnik ladje ukreniti vse potrebno, da obvaruje ladjo, ljudi, tovor in drugo premoženje ter ladijske listine in knjige pred sovražnikom.

Če izbruhne vojna med drugimi državami, v kateri ostane Republika Slovenija nevtralna, in se ladja nahaja v pristanišču vojskujoče se države, ali na poti v pristanišče te države, ali pa mora skozi teritorialno morje ali reke in jezera te države, je poveljnik ladje dolžan zahtevati navodila od ladjarja, če to ni mogoče pa od pristojnih slovenskih organov.

170. člen

Poveljnik ladje lahko sklepa v kraju izven ladjarjevega sedeža kot ladjarjev zastopnik, v njegovem imenu in na njegov račun, pogodbe o reševanju in pravne posle, ki so potrebni za izvršitev potovanja.

Poveljnik ladje ima kot ladjarjev zastopnik pravico začeti pred tujimi sodnimi in upravnimi organi postopek za varstvo ladjarjevih pravic in interesov v poslih iz prvega odstavka tega člena in v tem postopku opravljati procesna dejanja.

Če ladjar omeji poveljnikova pooblastila, taka omejitev nima učinka nasproti tretjim, ki zanjo niso vedeli in glede na okoliščine tudi niso mogli vedeti.

171. člen

Poveljnik ladje ima pravico in dolžnost izdajati ukaze vsem osebam na ladji, s katerimi zagotavlja varnost ladje in njene plovbe in ohranja red na ladji, ter pravico in dolžnost nadzorovati izvršitev izdanih ukazov.

172. člen

Poveljnik ladje ima pravico med plovbo omejiti gibanje na ladji vsakemu, ki ogroža varnost ladje, članov posadke, potnikov in drugih oseb in stvari na ladji ali okolja z onesnaženjem z nevarnimi ali škodljivimi snovmi. Omejitev gibanja je dovoljena le v takšni meri, ki je nujna, da se zavarujejo potniki in druge osebe in stvari na ladji ali da se zavaruje ladja in okolje, in sme trajati za tujega državljana ali osebo brez državljanstva najdalj do prihoda ladje v prvo pristanišče, za državljana Republike Slovenije pa najdalj do prihoda ladje v prvo slovensko pristanišče.

Ukrepe iz prvega odstavka tega člena je treba z obrazložitvijo vpisati v ladijski dnevnik.

173. člen

Poveljnik ladje ima pravico, da člana ladijske posadke, ki ogroža varnost plovbe, odstrani z dela, po potrebi pa tudi izkrca z ladje in vrne v kraj njegovega bivanja.

174. člen

V primeru stiske ima poveljnik ladje pravico zmanjšati članom ladijske posadke obroke hrane in vode, da se varčno izkoristijo zaloge na ladji.

Ukrepe iz prejšnjega odstavka je treba z obrazložitvijo vpisati v ladijski dnevnik.

175. člen

Če stori med potovanjem član posadke, potnik ali kdo drug na ladji kaznivo dejanje, mora poveljnik ladje glede na okoliščine ukreniti, kar je potrebno, da se preprečijo in omilijo škodljive posledice takega dejanja, storilec pa pokliče na odgovornost.

Če obstoja nevarnost, da storilec dejanje ponovi ali pobegne, odredi poveljnik ladje, da se storilcu kaznivega dejanja omeji gibanje na ladji ali da se mu vzame prostost; da se zaslišijo storilec, priče in oškodovanec ter tako ugotovijo vse okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno in njegove posledice; da se o vsakem zaslišanju opravi zapisnik; da se kot dokazila spravijo predmeti, na katerih ali s katerimi je bilo dejanje storjeno oziroma na katerih so vidni sledovi storjenega dejanja in da se ukrene drugo, kar je potrebno za ugotovitev okoliščin v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno.

Če se ladja nahaja v tujini, mora poveljnik ladje o storjenem kaznivem dejanju poročati diplomatskemu ali konzularnemu predstavništvu Republike Slovenije v državi, v kateri pripluje ladja v prvo pristanišče. Poveljnik mora ravnati s storilcem kaznivega dejanja po navodilih tega predstavništva.

Po prihodu ladje v prvo slovensko pristanišče mora poveljnik ladje izročiti storilca kaznivega dejanja organu za notranje zadeve, s pisnim poročilom o kaznivem dejanju, z zapisniki in s predmeti iz drugega odstavka tega člena.

Ukrepe iz drugega in četrtega odstavka tega člena je treba z obrazložitvijo vpisati v ladijski dnevnik.

176. člen

Če član ladijske posadke samovoljno zapusti ladjo v tujem pristanišču z namenom, da ostane v tujini, mora poveljnik ladje to sporočiti tamkajšnjim pristaniškim oblastem ali drugemu pristojnemu organu.

Poveljnik ladje mora sestaviti zapisnik in ugotoviti, katere stvari in listine člana posadke, ki je samovoljno zapustil ladjo, so ostale na njej. Zapisnik je treba sestaviti v navzočnosti dveh prič, podpišejo pa ga poveljnik ladje in priči.

Zaznamek o samovoljni zapustitvi ladje in o stvareh člana posadke, ki so ostale na ladji, ter o njihovi izročitvi pristojnemu organu mora poveljnik ladje zapisati v ladijski dnevnik.

177. člen

Šteje se, da je član posadke samovoljno zapustil ladjo z namenom, da ostane v tujini, če se nanjo ne vrne do njenega odhoda iz pristanišča.

Če se član posadke ni mogel pravočasno vrniti na ladjo do njenega odhoda iz pristanišča, se šteje, da je samovoljno zapustil ladjo, če se v treh dneh od dneva, ko je ovira prenehala, ne prijavi organu iz prvega odstavka prejšnjega člena.

178. člen

Poveljnik ladje, ki kakorkoli zve, da so ljudje, vključno tudi sovražniki, ob oboroženem spopadu na morju v smrtni nevarnosti, jim mora takoj z največjo možno hitrostjo kreniti na pomoč in jim to, če more, sporočiti ter se lotiti reševanja.

Poveljnik ladje, ki je v nevarnosti, ima pravico, da si potem, ko se je po možnosti posvetoval s poveljniki ladij, ki so odgovorili na njegov klic na pomoč, izbere eno ali več ladij, za katere sodi, da mu bodo najlažje pomagale.

Poveljnik ali poveljniki ladij, izbrani za pomoč ladji v nevarnosti, morajo sprejeti izbiro in takoj z največjo možno hitrostjo kreniti na pomoč ljudem, ki so v smrtni nevarnosti.

Poveljnik ladje je dolžan reševati ljudi, ki so v smrtni nevarnosti, čeprav se sami temu upirajo ali se temu upira poveljnik njihove ladje.

179. člen

Ne glede na določbe prejšnjega člena poveljnik ladje ni dolžan kreniti na pomoč in se lotiti reševanja ljudi, ki so v smrtni nevarnosti:

1.

če bi reševanje spravilo v resno nevarnost ladjo, ki ji poveljuje in ljudi na njej;

2.

če opravičeno sodi, da glede na posebne okoliščine reševanje ljudi v nevarnosti ne bi bilo uspešno;

3.

če zve, da je za pomoč izbrana druga ladja, ter da je izbrana ladja to sprejela;

4.

če mu poveljnik ladje, ki je v nevarnosti, ali neposredno ljudje, ki so bili v smrtni nevarnosti, ali poveljnik druge ladje, ki je prišel do njih, sporočijo, da pomoč ni več potrebna.

Poveljnik mora zapisati v ladijski dnevnik razloge, zakaj ni krenil na pomoč ljudem v nevarnosti in se lotil njihovega reševanja.

Lastnik ladje in ladjar nista odgovorna za škodo, ki nastane zaradi tega, ker je poveljnik ladje prekršil dolžnosti iz prejšnjega člena tega zakona in tega člena.

Določbe prejšnjega člena tega zakona in tega člena veljajo tudi za vojaške ladje.

180. člen

Poveljnik slovenske ladje, ki izve, da je na morju v nevarnosti kakšna druga ladja, mora reševati predvsem ljudi na njej, poleg tega pa se lotiti reševanja ladje in stvari na njej, če se reševanju ladje ali njenih stvari izrecno ne upira poveljnik ladje, lastnik ali ladjar ladje v nevarnosti.

Poveljnik ladje ni dolžan reševati ladje po prejšnjem odstavku, če tega ne more storiti, ne da bi spravil v resno nevarnost ljudi na svoji ladji ali svojo ladjo, ali če upravičeno sodi, da reševanje ladje ne bi bilo smotrno in ne razumno glede na vrednost ladje v nevarnosti in stvari na njej ter glede na tveganje in stroške, katerim bi z reševanjem izpostavil svojo ladjo.

Poveljnik ladje mora zapisati v ladijski dnevnik razlog, zakaj se ni lotil reševanja ladje in stvari na njej.

Lastnik ladje in ladjar nista odgovorna za škodo, ki nastane zaradi tega, ker je poveljnik ladje prekršil dolžnosti iz 178. in 179. člena tega zakona in tega člena.

Določbe 178. in 179. člena tega zakona in tega člena veljajo tudi za vojaške ladje.

X. poglavje – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO

181. člen

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem določb tega zakona, predpisov, ki so izdani na njegovi podlagi in drugih predpisov, ki urejajo varnost pomorske plovbe, izvaja pomorska inšpekcija pri ministrstvu, pristojnem za pomorstvo.

Pomorski inšpektor samostojno opravlja zadeve inšpekcijskega nadzora, izdaja odločbe in sklepe v upravnem postopku in odreja druge ukrepe, za katere je pooblaščen. Vlada podrobneje uredi način in pogoje za delo pomorske inšpekcije in inšpektorjev.

Določbe o inšpekcijskem nadzoru se uporabljajo za ladje, vpisane v slovenski ladijski register, in za tuje ladje, razen če ni drugače določeno.

Pomorski inšpektor ima predpisano uniformo in službeno izkaznico, ki jo izda minister. Način in pogoje nošenja uniforme, službene oznake in obrazec službene izkaznice predpiše minister.

Pomorski inšpektor ima prosti dostop do obale zaradi izvajanja svojih pristojnosti.

Inšpekcijo nad domačimi vojaškimi ladjami izvaja pristojna inšpekcija ministrstva, pristojnega za obrambo.

182. člen

Inšpekcijsko nadzorstvo nad varnostjo plovbe po tem zakonu obsega nadzor nad:

1.

plovili glede njihove sposobnosti za plovbo, varstva oseb na njih in varstva okolja,

2.

izvajanjem mednarodnega režima pristanišč v skladu z mednarodnimi obveznostmi Republike Slovenije, nad stanjem pristanišč, o izpolnjevanju pogojev za varno plovbo in za varen privez plovil, vkrcanje in izkrcanje oseb in nakladanje in razkladanje tovora,

3.

graditvijo objektov na morju in morski obali glede varnosti plovbe,

4.

opravljanjem javnega prevoza oseb ali blaga po morju,

5.

člani posadke na plovilu,

6.

izvajanjem varstva pri delu članov posadk.

Po obvestilu pristaniškega nadzornika se zaradi zagotavljanja varnosti plovbe lahko izvede inšpekcijsko nadzorstvo nad:

1.

izvajanjem plovbnega režima,

2.

plavajočimi napravami glede varnosti za njihovo uporabo in njihove plovne sposobnosti,

3.

službo pilotaže,

4.

službo vleke ladij.

183. člen

Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva nad ladjo po 1. točki prvega odstavka prejšnjega člena pomorski inšpektor preverja, ali ima ladja, ki vpluje v pristanišče Republike Slovenije, predpisane listine in knjige in njihovo veljavnost, ter stanje ladje, vključno s strojnico, nastanitvijo pomorščakov, delovnimi in higienskimi razmerami, na način, ki ga skladno s predpisi Evropske unije predpiše vlada.

Poleg preverjanja listin in knjig iz prvega odstavka tega člena pomorski inšpektor preveri tudi, ali ima ladja, ki naklada ali razklada tovor, veljavno listino, s katero dokazuje brezhibnost ladijskih naprav za nakladanje ali razkladanje tovora in, ali je stanje teh naprav v skladu s podatki iz te listine.

184. člen

Če pomorski inšpektor ugotovi, da ladja nima veljavnih listin in knjig iz prvega odstavka prejšnjega člena, da položaj tovorne črte ali nadvodja ne ustreza podatkom iz teh listin, da ni naložena v skladu z dobljeno tovorno črto ali črto nadvodja, da tovor ni pravilno razporejen ali da ima v nasprotju z veljavnimi mednarodnimi konvencijami in drugimi predpisi, ki zavezujejo ladjo, ki vpluje v pristanišče Republike Slovenije, druge pomanjkljivosti, ki očitno ogrožajo varnost plovbe, zdravje ljudi ali okolje, ladji prepove odhod iz pristanišča ali nadaljevanje trgovskih operacij. Prepoved odhoda iz pristanišča in prepoved nadaljevanja trgovskih operacij veljata, dokler pomorski inšpektor ne ugotovi, da ladja lahko nadaljuje plovbo ali trgovske operacije brez nevarnosti za varnost plovbe, zdravje ljudi ali okolje. Če pomanjkljivosti ni mogoče hitro odpraviti v pristanišču, v katerem je bila ladja zadržana, lahko pomorski inšpektor dovoli ladji nadaljevanje plovbe do primerne najbližje ladjedelnice.

Če pomorski inšpektor ugotovi, da ladja onesnažuje okolje ali se utemeljeno sumi, da ga bo onesnažila, ji prepove odhod iz pristanišča, dokler niso odpravljene ugotovljene pomanjkljivosti ali okoliščine, ki so bile razlog za prepoved.

Če pomorski inšpektor pri nadzorstvu po drugem odstavku prejšnjega člena ugotovi, da ladja nima veljavne listine, s katero dokazuje brezhibnost ladijskih naprav za nakladanje in razkladanje tovora ali če ugotovi, da stanje teh naprav ni v skladu s podatki iz te listine, ladji prepove nakladanje in razkladanje tovora z lastnimi napravami.

185. člen

Če pomorski inšpektor iz upravičenih razlogov sumi, da stanje ladje bistveno ne ustreza podatkom, navedenim v spričevalih in listinah iz prvega odstavka 183. člena tega zakona ali, da je ladja vkrcala več potnikov, kot je dovoljeno ali, da nima minimalnega števila strokovno usposobljenih članov posadke in da v takšnem stanju oziroma s tolikšnim številom potnikov ali s takšnim stanjem posadke očitno ne bi bila sposobna nadaljevati plovbe, ne da bi bilo to nevarno za življenje ljudi na njej, ladji prepove odhod iz pristanišča, dokler ne more nadaljevati plovbe brez nevarnosti za življenje ljudi na njej.

Pomorski inšpektor pri nadzoru ladje postopa glede ladijske posadke tudi po določilih Konvencije o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov.

186. člen

Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva nad sposobnostjo ladje za plovbo, vpisane v slovenski ladijski register, pomorski inšpektor preverja:

1.

ali ima ladja veljavne predpisane ladijske listine in knjige;

2.

ali so na ladji od dneva, ko so bile ladijske listine izdane oziroma na podlagi tehničnega nadzorstva potrjene, nastale takšne bistvene spremembe, zaradi katerih je očitno, da v takem stanju ladja ni sposobna pluti, ne da bi bilo to nevarno za ljudi in tovor na njej ter okolje;

3.

ali ladja izpolnjuje pogoje iz 92. člena tega zakona;

4.

ali ima ladja na svojih bokih predpisano označbo tovorne črte oziroma črto nadvodja;

5.

izurjenost posadke v ravnanju z rešilnimi čolni in drugimi sredstvi za reševanje in z napravami za odkrivanje, preprečevanje in gasitev požara.

Inšpekcijsko nadzorstvo obsega tudi preverjanje, ali ima ladja veljaven register tovorne naprave in ali stanje naprav za nakladanje in razkladanje tovora ustreza podatkom iz registra tovorne naprave.

Kadar je na ladji, vpisani v slovenski ladijski register, pristojni organ tuje države ugotovil pomanjkljivosti, ki ogrožajo varnost plovbe, zdravje ljudi ali okolje, mora ladjar o tem nemudoma obvestiti pomorskega inšpektorja in v čim krajšem roku, ki ga določi pomorski inšpektor, odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti.

187. člen

Če pomorski inšpektor ugotovi pomanjkljivosti ladje ali čolna glede sposobnosti za plovbo, naloži poveljniku oziroma osebi, ki upravlja čoln, da jih v določenem roku odpravi.

Če ugotovljene pomanjkljivosti niso v določenem roku odpravljene ali če so po naravi takšne, da ogrožajo varnost ladje ali čolna, ljudi in tovora na njih ter okolja, pomorski inšpektor prepove ladji oziroma čolnu nadaljnjo plovbo, dokler navedene pomanjkljivosti niso odpravljene, ter ji vzame listino o sposobnosti za plovbo oziroma plovbno dovoljenje.

Če pomorski inšpektor ugotovi, da ladja nima veljavnega registra tovorne naprave po drugem odstavku prejšnjega člena ali če stanje teh naprav ni v skladu z registrom, ladji prepove nakladanje, razkladanje ali prekladanje tovora z lastnimi napravami za to delo.

188. člen

Če pomorski inšpektor ugotovi, da se v pristanišču, kjer je prehod za mednarodni promet, ne izvaja režim, ki je določen z mednarodnimi obveznostmi Republike Slovenije, naloži osebi, ki upravlja pristanišče, da mora v določenem roku odpraviti pomanjkljivosti.

189. člen

Če pomorski inšpektor ugotovi, da stanje operativne obale, valoloma, ali globine v pristanišču ali na sidrišču pomeni nevarnost za plovila, naloži osebi, ki upravlja pristanišče, da mora v določenem roku opraviti določena dela in ukreniti, kar je potrebno, da se odpravijo ugotovljene pomanjkljivosti.

Če dela oziroma ukrepi iz prejšnjega odstavka niso izvršena v določenem roku, kot tudi, če v določenem roku niso odpravljene nepravilnosti iz prejšnjega člena, sme pomorski inšpektor:

1.

prepovedati pristajanje plovil določene velikosti ob posameznem delu obale, na katerem je ugotovljena pomanjkljivost, dokler ni zanje zagotovljeno varno pristajanje;

2.

prepovedati uporabo operativne obale ali druge obale ali njenega dela kot tudi sidrišč, če neposredno ogrožajo varnost plovil, oseb in tovora pri vkrcevanju in izkrcevanju;

3.

prepovedati plovbo v pristanišču in na sidrišču, dokler je varnost plovil neposredno ogrožena zaradi nevzdrževanja pristaniških objektov in potrebnih globin.

Če stanje operativne obale, valoloma ali globine v pristanišču ali na sidrišču pomeni neposredno nevarnost za plovila, sme pomorski inšpektor odrediti ukrepe iz prejšnjega odstavka tudi brez predhodnega naloga za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.

190. člen

Če pomorski inšpektor ugotovi, da je plovna pot ali da so objekti za varnost plovbe na njej v takem stanju, da ogrožajo varnost plovbe, mora:

1.

osebi, ki skrbi za vzdrževanje in zaznamovanje plovnih poti, naložiti, naj začasno zaznamuje oviro na plovni poti oziroma naj jo odstrani in naj znova postavi ali aktivira signalne označbe in luči, če jih ni ali če niso v redu;

2.

začasno prepovedati plovbo, če na plovni poti niso bili storjeni ukrepi za varnost plovbe.

Če pomorski inšpektor ugotovi na plovni poti še druge pomanjkljivosti, ki utegnejo ogrožati varnost plovbe, te ugotovitve, skupaj s predlogi za ukrepe, pošlje osebi, ki skrbi za vzdrževanje in zaznamovanje plovnih poti, da ustrezno ukrepa.

192. člen

Če pomorski inšpektor pri opravljanju nadzorstva nad graditvijo objektov na obalah, v teritorialnem morju ali notranjih morskih vodah ugotovi, da se ta dela izvajajo na način, da je ogrožena varnost plovbe, odredi začasno ustavitev nadaljnjih del.

Pomorski inšpektor mora o odredbi iz prejšnjega odstavka, obvestiti upravni organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje.

193. člen

Če pomorski inšpektor ugotovi, da je na plovilu vkrcano več oseb ali tovora, kot je dovoljeno, ali da je tovor tako razporejen, da ogroža varnost plovila in oseb na njem, prepove plovilu odhod iz pristanišča, dokler ugotovljene nepravilnosti niso odpravljene.

194. člen

Če pomorski inšpektor ugotovi, da član posadke ladje nima ustreznega pooblastila za opravljanje del ali veljavne listine o vpisu na ladjo, določi rok za odpravo teh pomanjkljivosti.

Če član posadke ladje v določenem roku iz prejšnjega odstavka ne odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti, pomorski inšpektor naloži poveljniku ladje, da tega člana posadke izkrca z ladje.

195. člen

Če pomorski inšpektor ugotovi, da je član posadke plovila pod vplivom alkohola ali drugih psihotropnih snovi, ali da je v takem psihofizičnem stanju, da bi utegnil ogrožati varnost plovbe, odredi poveljniku ladje, da ga odstrani z dela. Če je ta oseba poveljnik ladje, pomorski inšpektor odredi poveljnikovo odstranitev z dela poveljnikovemu namestniku.

V času plovbe in kadar se ladja nahaja izven teritorialnega morja Republike Slovenije, ima pooblastila za ukrepanje iz prejšnjega odstavka poveljnik ladje.

196. člen

Pomorski inšpektor prepove uporabo plavajoče naprave, če ne izpolnjuje pogojev glede varnosti.

197. člen

Pomorski inšpektor je pri izvajanju inšpekcijskega nadzorstva upravičen ukrepati tudi skladno z drugimi predpisi, ki urejajo vprašanja s področja varnosti plovbe.

198. člen

Zoper odločbo pomorskega inšpektorja je v roku 15 dni od prejema odločbe dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za pomorstvo.

Pritožba ne odloži izvršitve odločbe.

199. člen

Ladja, ki ji je pomorski inšpektor prepovedal izplutje iz pristanišča zaradi neizpolnjevanja pogojev predpisanih v 184., 185. in 193. členu tega zakona, mora za vsak naslednji pregled, da se ugotovi ali so bile pomanjkljivosti in okoliščine zaradi katerih je bilo ladji prepovedano izplutje iz pristanišča, odpravljene, plačati stroške takega pregleda kot jih določi pomorski inšpektor.

Prepoved izplutja iz pristanišča se odpravi, ko so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka in, ko ladja v celoti plača predpisani strošek vseh naslednjih pregledov ali za njihovo plačilo predloži pomorski inšpekciji pri ministrstvu, pristojnem za pomorstvo, sprejemljivo zavarovanje plačila.

200. člen

Če pomorski inšpektor na kakršenkoli način izve, da prihaja v slovenske vode ladja, ki ne ustreza splošno sprejetim mednarodnim predpisom in standardom varnosti plovbe, ji lahko prepove vplovitev v slovenske vode.

Če je ladja iz prejšnjega odstavka že vplula v slovenske vode, ima pomorski inšpektor pravico naložiti ladji, da takoj izpluje iz slovenskih voda.

Ladji, ki ni izpolnila pogojev, ki jih je odredil pristojni organ države članice Evropske unije v pristanišču inšpekcijskega pregleda, ali ki zavrne izpolnitev veljavnih zahtev konvencij, tako da ne odpluje v določeno ladjedelnico, pomorski inšpektor prepove vplutje v vsa pristanišča in sidrišča Evropske unije.

Če pomorski inšpektor ugotovi, da ladja v nasprotju s predpisi Evropske unije nima potrdila o zavarovanju za pomorske terjatve iz 66.b člena tega zakona in ni razlogov za njeno zadržanje, lahko izda odločbo o izgonu ladje ter o tem uradno obvesti Evropsko komisijo, druge države članice Evropske unije in državo zastave, pod katero pluje ladja.

Če ladja iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena ne ravna po odločbi pomorskega inšpektorja, sme ta na njene stroške in njeno nevarnost odrediti usposobljeni organizaciji, da to ladjo odstrani iz slovenskih voda.

XI. poglavje - PREISKOVANJE POMORSKIH NESREČ

200.a člen

Namen preiskovanja pomorskih nesreč v skladu s tem zakonom ni ugotavljanje odgovornosti ali krivde, ampak ugotavljanje vzrokov nesreče in preprečevanje nastajanja podobnih nesreč.

200.b člen

To poglavje se uporablja za pomorske nesreče:

-

v katere so vključene ladje, ki plujejo pod slovensko zastavo;

-

do katerih pride v notranjih morskih vodah ali teritorialnem morju Republike Slovenije;

-

če zadevajo druge pomembne interese Republike Slovenije.

200.c člen

Opredelitev pomorskih nesreč, obveznost in načrt preiskovanja, obveznost in način obveščanja, pogoje za preiskovalce pomorskih nesreč (v nadaljnjem besedilu: preiskovalec), način dela in financiranja preiskovalcev, vsebino poročila o nesreči, sodelovanje z drugimi organi v Republiki Sloveniji in organi drugih držav članic Evropske unije predpiše vlada v skladu s predpisi Evropske unije.

200.č člen

Za preiskovanje pomorskih nesreč, v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi, je pristojen preiskovalec, ki je pri svojem delu in odločanju neodvisen, samostojen in ima zagotovljena finančna sredstva. Preiskovalec deluje v okviru samostojne organizacijske enote v ministrstvu, pristojnem za pomorstvo, ali drugem organu, katerega interesi niso v nasprotju z nalogami in pooblastili preiskovalca. Enega ali več preiskovalcev imenuje vlada. Preiskovalec je lahko oseba z najmanj deset let delovnih izkušenj na področju varnosti prometa.

Preiskovalec odloči o uvedbi preiskave, vodi preiskavo in pripravi podrobno poročilo o pomorski nesreči.

Preiskovalec lahko izvedbo preiskave in pripravo poročila o pomorski nesreči prepusti preiskovalcem iz 200.h člena tega zakona. V tem primeru mora potrditi poročilo o pomorski nesreči.

200.d člen

Preiskovalec lahko opravi razgovore z vsemi, za katere domneva, da lahko zagotovijo informacije, ki so pomembne za preiskavo, ter lahko prouči predmete, dokumente, zapise in druge pomembne podatke, pri čemer ima naslednja pooblastila:

-

za takojšen prost pristop na kraj pomorske nesreče in do ladje, njenih delov in tovora;

-

da začasno zadrži ladjo ali njene dele, dokler je to nujno potrebno za namen preiskovanja pomorske nesreče;

-

za takojšen popis in odreditev zavarovanja dokazov ter nadzor nad iskanjem in odstranjevanjem razbitin, naplavin, drugih sestavnih delov in snovi za potrebe preiskave;

-

za izvedbo preiskave predmetov iz prejšnje alineje in za prost dostop do rezultatov takšnih preiskav;

-

da zahteva katero koli informacijo ali zapis, ki se nanaša na ladjo, plovbo, tovor, posadko ali druge osebe, predmete, pogoje in okoliščine, če za to ni zakonske ovire;

-

da dobi na razpolago rezultate medicinskih in patoloških preiskav trupel žrtev, če so bili ti rezultati predhodno pridobljeni na podlagi odločbe sodišča;

-

da dobi na podlagi soglasja preiskovalnega sodnika na razpolago rezultate preiskav na vzorcih, vzetih posadki ali drugim osebam, brez njihove privolitve;

-

da predlaga preiskovalnemu sodniku, da odredi preiskavo na vzorcih, vzetih posadki ali drugim osebam, če rezultatov iz prejšnje alineje ni mogoče pridobiti drugače;

-

da brez odločbe sodišča opravi razgovore s pričami in udeleženci;

-

da zaprosi za katero koli informacijo, ki jo ima država, pod katere zastavo pluje ladja, ladjarji, klasifikacijski zavodi ali druge subjekti, ki bi lahko pripomogli k preiskavi.

Kadar preiskovalec opravlja razgovore s pričami in udeleženci v skladu s prejšnjim odstavkom, jih mora opozoriti, da imajo pravico odreči sodelovanje v skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek.

Preiskovalec lahko začasno odvzame plovilo za potrebe vodenja preiskave proti ustreznemu nadomestilu, o čemer se izda potrdilo.

Če osebe, ki lahko zagotovijo informacije, ovirajo preiskovalca brez zakonitega razloga pri izvajanju pooblastil iz prvega odstavka tega člena, obvesti policijo, ki ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi.

200.e člen

Podatki, ki jih pridobi preiskovalec pri preiskavi pomorske nesreče, so zaupni in niso dostopni javnosti. Ti podatki so lahko dostopni javnosti samo, če za to obstaja prevladujoč javni interes, ki izhaja iz končnega poročila preiskovalca o pomorski nesreči.

200.f člen

Preiskovalec mora drugemu pristojnemu preiskovalnemu organu ali državnemu tožilcu na njegovo zahtevo strokovno pomagati pri delu.

Določbe tega zakona o preiskovanju pomorskih nesreč ne omejujejo pristojnosti organov po drugih predpisih.

200.g člen

Preiskovanje pomorske nesreče je neodvisno od preiskav kaznivih dejanj ali drugih vzporednih preiskav, ki ugotavljajo odgovornost ali delitev krivde. Zaradi teh preiskav ne sme biti neutemeljeno ovirano, prekinjeno ali odloženo preiskovanje nesreče na morju.

200.h člen

Vlada Republike Slovenije lahko za preiskovanje pomorskih nesreč sklene sporazum z državo članico Evropske unije. Na podlagi tega sporazuma lahko preiskovalci te države, ki so za preiskovanje pomorskih nesreč pooblaščeni v skladu z Direktivo 2009/18/ES, izvedejo preiskavo in pripravijo poročilo o pomorski nesreči v skladu s tem zakonom, če jim preiskovalec na podlagi tretjega odstavka 200.č člena tega zakona prepusti izvedbo preiskave in pripravo poročila.

V sporazumu iz prejšnjega odstavka se določi naloge preiskovalcev, financiranje ter druge vsebine v skladu z Direktivo 2009/18/ES.

TRETJI DEL – DRŽAVNA PRIPADNOST, IDENTIFIKACIJA IN VPIS LADJE

I. poglavje – DRŽAVNA PRIPADNOST IN IDENTIFIKACIJA LADIJ

201. člen

Slovensko državno pripadnost si ladja pridobi z vpisom v slovenski ladijski register.

202. člen

Ladja, ki ima slovensko državno pripadnost, ima pravico in dolžnost, da izobesi slovensko pomorsko zastavo.

Pravica in dolžnost, da izobesi zastavo iz prejšnjega odstavka, ne velja za ladjo brez posadke.

Čolni, vpisani v vpisnik čolnov na območju Republike Slovenije, morajo izven meja teritorialnega morja Republike Slovenije izobesiti slovensko pomorsko zastavo.

203. člen

Slovenska pomorska zastava je znak slovenske državne pripadnosti ladje.

Slovenska pomorska zastava je državna zastava Republike Slovenije.

Minister izda predpis o izobešanju slovenske pomorske zastave.

204. člen

Ladja, ki je vpisana v register, mora imeti ime in klicni znak.

Potniška ladja bruto tonaže nad 100 in ladja bruto tonaže nad 300 mora imeti številko IMO.

Dve ladji ne smeta imeti enakega imena in klicnega znaka.

Uprava Republike Slovenije za pomorstvo določi ime ladje v odločbi o vpisu ladje v register, klicni znak in številko MMSI (Maritime Mobile Service Identity – identifikacijska številka pomorske mobilne postaje) pa določi Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije.

Čoln in plavajoča naprava mora imeti označbo, lahko pa ima tudi ime.

205. člen

Na ladji morata biti vidno označeni ime ladje in pristanišče vpisa.

Pristanišče vpisa je pristanišče, na območju katerega je register, v katerega je ladja vpisana.

Ribiške ladje morajo imeti poleg označb iz prvega odstavka tega člena označeno tudi registrsko številko.

206. člen

Ladja in čoln, ki imata radijsko napravo, morata imeti klicni znak in številko MMSI (Maritime Mobile Service Identity – identifikacijska številka pomorske mobilne postaje) po predpisih o mednarodnem radijskem prometu.

II. poglavje – SLOVENSKI LADIJSKI REGISTER

1. Splošne določbe

207. člen

V slovenski ladijski register (v nadaljnjem besedilu: register) se vpisujejo ladje, čolni in plavajoče naprave po določbah tega zakona.

Register vodi Uprava Republike Slovenije za pomorstvo (v nadaljnjem besedilu: organ, pristojen za vodenje registra).

Določbe tega poglavja in Četrtega dela tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za ladje v gradnji, čolne in plavajoče naprave.

Minister izda predpis o načinu vpisovanja v register.

208. člen

Register je javna knjiga, ki je sestavljena iz vpisnikov ladij, čolnov in plavajočih naprav. Vsak vpisnik sestavljata glavna knjiga in zbirka listin.

Vsak ima pravico pod nadzorom pooblaščenega delavca pregledovati podatke iz glavne knjige.

Organ, pristojen za vodenje registra, je dolžan izdati osebi, ki to zahteva, proti določenemu plačilu, potrdilo o stanju vpisov v vpisniku.

Potrdila iz prejšnjega odstavka so javne listine.

Zbirko listin sme pregledovati oziroma zahtevati prepis listine, samo oseba, ki ima za to upravičen interes.

Dobroverne osebe ne zadenejo pravne posledice, ki izvirajo iz nepravilnosti podatkov iz registra.

Register se lahko vodi kot elektronska zbirka podatkov.

Register se za namen pridobivanja točnih in ažurnih podatkov povezuje s Poslovnim registrom Slovenije in registrom frekvenc za radijska dovoljenja, za prevzem naslednjih podatkov: matična številka, sedež, klicni znak in številka MMSI.

2. Vpis ladij

209. člen

Ladje se vpisujejo v naslednje vpisnike:

-

vpisnik trgovskih ladij;

-

vpisnik jaht;

-

vpisnik ribiških ladij;

-

vpisnik javnih ladij;

-

vpisnik ladij v gradnji;

-

vpisnik vojaških ladij.

Vpisnik vojaških ladij se vodi pri ministrstvu, pristojnem za obrambo.

210. člen

Ladja, ki ni trgovska, je lahko vpisana v register, če izpolnjuje naslednje pogoje:

1.

je v več kakor polovični lasti državljanov Republike Slovenije, držav članic Evropske unije ali pravnih oseb s sedežem v Republiki Sloveniji ali v državah članicah Evropske unije;

2.

je v več kakor polovični lasti tuje osebe, katere ladjar je oseba iz prejšnje točke, če se z vpisom strinja lastnik ladje.

Trgovska ladja se lahko vpiše v register, če izpolnjuje naslednje pogoje:

1.

ni starejša od 12 let,

2.

ni zelo rizična ladja v skladu z mednarodnimi konvencijami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, in predpisi Evropske unije,

3.

ustreza zahtevam mednarodnih konvencij, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, in predpisom Evropske unije,

4.

zoper ladjo ni izdana prepoved vplutja v skladu s predpisi Evropske unije,

5.

ladjar ni na seznamu nizke ali zelo nizke učinkovitosti, ki je objavljen v skladu s predpisi Evropske unije.

Če lastnik ali solastnik ladje ni državljan Republike Slovenije ali pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, mora pred vpisom ladje v register imenovati pooblaščenca za sprejemanje upravnih in sodnih pisanj v Republiki Sloveniji ali sporočiti naslov za vročanje po varni elektronski poti v skladu s predpisi, ki urejajo varno elektronsko vročanje v sodnem postopku, ali predpisi, ki urejajo elektronsko vročanje v upravnem postopku. O imenovanju pooblaščenca mora obvestiti organ, pristojen za vodenje registra. Če lastnik ali solastnik ladje po njenem vpisu prekliče pooblastilo in ne imenuje drugega pooblaščenca za sprejemanje pisanj, se sodna pisanja vročajo s pritrditvijo na sodno desko, upravna pisanja pa na desko Uprave Republike Slovenije za pomorstvo in z objavo na državnem portalu eUprava.

V register se ne more vpisati jedrska ladja.

212. člen

V register se na zahtevo lastnika ladje vpiše ladja, ki jo gradijo v slovenski ladjedelnici.

213. člen

Glavna knjiga je sestavljena iz vložkov.

Vložek ima list A, list B in list C.

Vsaka ladja se vpiše v poseben vložek.

214. člen

V list A se vpisujejo podatki o identiteti ladje oziroma ladje v gradnji ter njene osnovne tehnične značilnosti.

215. člen

V list B se vpisujejo ime in stalno prebivališče oziroma firma in sedež lastnika ladje in njegove omejitve glede prostega razpolaganja z ladjo. V list B se vpisujejo tudi EMŠO oziroma matična in davčna številka lastnika, ki ni rezident Republike Slovenije, ter davčna številka pravne osebe, ki niso javni podatki.

V list B se vpisujejo tudi ime in stalno prebivališče oziroma firma in sedež ladjarja v primerih vpisa iz 2. točke prvega odstavka 210. člen tega zakona.

V list B vpisnika ladij v gradnji se lahko vpišeta tudi ime in stalno prebivališče oziroma firma in sedež ladjarja in naročnika.

V list B se lahko na podlagi privolitve lastnika vpisujejo tudi podatki za stike (elektronski naslov ali telefonska številka) za nujne primere, kot je iskanje in reševanje na morju ali varstvo človekovega življenja ali morskega okolja. Za potrebe sodnega ali upravnega postopka se vpisuje tudi varni elektronski predal, za potrebe upravnega postopka pa lahko tudi drug elektronski predal v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Ti podatki niso javni in se ne smejo uporabiti za druge namene.

216. člen

V list C se vpisujejo stvarne pravice, s katerimi je obremenjena ladja ali njen del, ter na teh pravicah pridobljene pravice, zakup ladje, ladjarska pogodba za čas za vso ladjo, predkupna pravica in druge omejitve razpolaganja z ladjo, ki veljajo za vsakega lastnika obremenjene ladje, prepovedi obremenitve in odtujitve kot tudi vse zaznambe in druge opombe, za katere ni izrecno določeno, da se vpisujejo v kakšen drug list.

216.a člen

V zbirki listin se poleg listin vodijo tudi naslednji podatki:

-

datumi pregledov, vključno z morebitnimi dodatnimi in dopolnilnimi pregledi in možnimi presojami;

-

navedba klasifikacijskega zavoda, ki je izdal spričevalo in klaso ladje;

-

navedba inšpekcijskega organa države pristanišča, ki je ladjo pregledal, datum pregleda in rezultat pregleda (pomanjkljivosti ladje in ali je bila ladja zadržana) ter

-

o pomorskih nesrečah v katerih je bila ladja udeležena.

3. Vpis čolnov

217. člen

V vpisnik čolnov morajo biti vpisani vsi čolni, razen:

1.

čolna, ki pripada ladji ali drugemu plovilu;

2.

športnega veslaškega čolna, kajaka ali podobnega plovila;

3.

čolna, krajšega od 3 metrov, razen če ima motorni pogon z močjo več kot 3,7 kW.

Vpisnik vojaških čolnov se vodi pri ministrstvu, pristojnem za obrambo.

4. Vpis plavajočih naprav

218. člen

Plavajoče naprave, ki so daljše od 15 metrov in širše od 3 metrov, se vpisujejo v vpisnik plavajočih naprav.

ČETRTI DEL – STVARNE PRAVICE NA LADJAH

I. poglavje – SPLOŠNE DOLOČBE

219. člen

Ladja in ladja v gradnji sta premičnini.

220. člen

Na ladji in na ladji v gradnji lahko obstaja lastninska pravica, hipoteka in zakonita zastavna pravica.

221. člen

Na podlagi pravnega posla med živimi se pridobita lastninska pravica na ladji in hipoteka na ladji z vpisom v register.

Za pravni posel iz prejšnjega odstavka je potrebna pisna oblika.

222. člen

Prvi odstavek prejšnjega člena ne velja za pridobitev pravic na podlagi javne dražbe.

223. člen

Lastninska pravica na ladji v gradnji zajema stvari, ki so vanjo vgrajene.

Če v vpisnik ladij v gradnji ni vpisano kaj drugega, zajema lastninska pravica na ladji v gradnji tudi stvari, ki so v ladjedelnici, pa še niso vgrajene vanjo, če so po svoji izdelavi namenjene izključno za vgraditev v določeno ladjo ali za njeno pritiklino ali če so vidno zaznamovane ali izločene za vgraditev v to ladjo.

II. poglavje – ZASTAVNE PRAVICE

1. Hipoteka

224. člen

Hipoteka na ladji je pravica, po kateri se je upnik upravičen poplačati iz kupnine, dosežene s sodno prodajo ladje.

Hipoteka lahko zajema tudi pravico upnika, da si v primeru neizplačila dolga poplača svojo terjatev z izkoriščanjem ladje, če je to določeno s pogodbo.

Hipoteka nastane na podlagi pogodbe ali sodne odločbe.

Zakonita zastavna pravica (pomorski privilegij) na ladji ima prednost pred hipoteko.

Hipoteka na ladji ne preneha s spremembo lastnika ladje, razen če ni v tem zakonu drugače določeno.

225. člen

Na hipoteki na ladji se lahko ustanovi s pogodbo nadhipoteka v korist koga drugega.

V primeru iz prejšnjega odstavka sme hipotekarni dolžnik plačati svoj dolg hipotekarnemu upniku le, če to dovoli nadhipotekarni upnik ali če dolgovani znesek položi pri sodišču.

Če hipotekarni dolžnik ne ravna tako, ostane hipoteka v veljavi za terjatev nadhipotekarnega upnika.

226. člen

Hipoteka na ladji zajema tudi njene naslednje pripadne terjatve:

1.

odškodninske terjatve za še ne popravljene materialne poškodbe, ki jih je pretrpela ladja;

2.

terjatve iz skupne havarije, če se nanašajo na materialne poškodbe ladje, ki še niso popravljene.

227. člen

Hipoteka na ladji ne zajema voznine, prevoznine, vlečnine in zakupnine in tudi ne nagrad za reševanje, če ni drugače dogovorjeno.

Hipoteka na ladji ne zajema izkoriščanja ladje, če ni drugače dogovorjeno.

228. člen

Hipoteka na ladji zajema tudi zavarovalnino za ladjo, ki pripada lastniku ladje, če ni drugače dogovorjeno.

Hipoteka na zavarovalnini preneha, če jo je zavarovalnica izplačala, preden jo je hipotekarni upnik obvestil o obstoju hipoteke.

Če je bila zavarovalnica obveščena o hipoteki na zavarovalnini, je ne sme izplačati zavarovancu brez privolitve pogodbenega upnika.

229. člen

Hipoteka za glavnico zajema tudi stroške vpisa hipoteke ter stroške pravdnega in izvršilnega postopka.

Triletni zaostanki obresti, ki pripadajo upniku po pogodbi ali zakonu, imajo enako prednost kot glavnica.

230. člen

Če pretrpi ladja takšne poškodbe ali je njeno stanje takšno, da hipoteka ne daje zadostne varnosti za poravnavo terjatev, lahko hipotekarni upnik zahteva izplačilo terjatev še pred zapadlostjo, če mu dolžnik za razliko, nastalo s tem zmanjšanjem varnosti, ne ponudi drugačnega zavarovanja.

231. člen

Ladja, obremenjena s hipoteko, se sme za stalno umakniti iz plovbe samo s poprejšnjo privolitvijo hipotekarnih upnikov.

Če hipotekarni upniki ne dajo privolitve v smislu prejšnjega odstavka, ima hipotekarni dolžnik pravico zahtevati od sodišča, naj se ladja proda na javni dražbi.

232. člen

Določbe tega zakona o hipoteki na ladji veljajo tudi za hipoteko na ladji v gradnji, ki je vpisana v vpisnik ladij v gradnji.

233. člen

Hipoteka na ladji preneha:

1.

z izbrisom;

2.

s prodajo ladje v izvršilnem ali stečajnem postopku;

3.

z razglasitvijo ladje za pomorski plen oziroma vojni plen na morju.

Če je v primeru iz 3. točke prejšnjega odstavka ladja sproščena, začne hipoteka znova veljati.

234. člen

Pravice in njihov vrstni red, pridobljen z vpisom hipoteke, ne prenehajo z izbrisom ladje iz registra ladij zato, ker je bila uničena ali se domneva, da je uničena, kot tudi ne za to, ker je bila za stalno umaknjena iz plovbe (1. in 3. točka prvega odstavka 369. člena tega zakona).

235. člen

Hipoteka za isto terjatev se lahko vpiše nerazdelno na dve ali več ladij ali ladij v gradnji ali na dve ali več hipotek (skupna hipoteka).

V primeru iz prejšnjega odstavka ima upnik pravico zahtevati poplačilo celotne terjatve iz vsake posamezne ladje, na kateri je hipoteka.

236. člen

Hipoteka, vpisana v tujem registru na ladji, ki pridobi slovensko državno pripadnost in je navedena v listini o izbrisu ladje iz tujega registra, se vpiše v slovenski ladijski register kot predznamba hipoteke; pri tem se ji prizna vrstni red po trenutku, ki je bil določen za njen vrstni red v tujem registru.

Hipotekarni upnik, v čigar korist je vpisana takšna predznamba, mora opravičiti predznambo v 60 dneh od vročitve obvestila o vpisu.

2. Zakonita zastavna pravica (pomorski privilegij)

237. člen

Z zakonito zastavno pravico (v nadaljnjem besedilu: pomorski privilegij) na ladji so zavarovani:

1.

sodni stroški, ki so potrebni v skupnem interesu vseh upnikov v postopku izvršbe ali zavarovanja, da bi bila ladja obvarovana ali prodana, ter stroški varovanja in nadzorstva od prihoda ladje v zadnje pristanišče; pristaniške pristojbine in pristojbine za storitve službe za varnost plovbe; stroški pilotaže in obvezne vleke; prispevki za socialno zavarovanje; terjatve pristojnega organa za odrejeno in opravljeno dviganje ali odstranitev razbitine;

2.

terjatve poveljnika in drugih članov posadke iz delovnega razmerja na ladji;

3.

nagrade za reševanje in prispevki ladje k skupni havariji;

4.

odškodninske terjatve zaradi trčenja ladij ali drugih nezgod med plovbo ter zaradi škode na pristaniških napravah, dokih in plovnih poteh; odškodninske terjatve zaradi telesnih poškodb potnikov in članov posadke; odškodninske terjatve zaradi izgube ali poškodbe tovora ali prtljage;

5.

terjatve iz pogodb ali poslov, ki jih je sklenil oziroma opravil poveljnik izven sedeža ladjarja na podlagi svojega zakonitega pooblastila za dejanske potrebe, da je ladjo ohranil ali nadaljeval potovanje, ne glede na to, ali je poveljnik hkrati tudi lastnik oziroma ladjar in ali ima terjatve on sam, ali pa jih ima dobavitelj, popravljalec, posojilodajalec ali kakšen drug pogodbenik;

6.

terjatve pomorskih agencij iz naslova zastopanja ladjarja, ladje in posadke.

Pomorski privilegij na ladji za glavnico zajema tudi obresti.

238. člen

Pomorski privilegiji na ladji zajemajo tudi voznino oziroma prevoznino in vlečnino tistega potovanja, med katerim je nastala terjatev, zavarovana s pomorskim privilegijem, ter pripadne terjatve ladje in voznine oziroma prevoznine in vlečnine, pridobljene od začetka potovanja.

239. člen

Za terjatve poveljnika in drugih članov posadke iz delovnega razmerja v smislu 2. točke prvega odstavka 237. člena tega zakona se štejejo terjatve iz njihovih plač, kadar gre za razmerja, za katere se uporablja izključno slovensko pravo ter za druge terjatve iz pogodbe o zaposlitvi.

240. člen

Določbe o pomorskih privilegijih na ladji ne veljajo za terjatve za povračilo jedrske škode.

241. člen

Pomorski privilegiji ne prenehajo s spremembo lastnika ladje, če ni v tem zakonu drugače določeno.

242. člen

Pomorski privilegiji na ladji zajemajo tudi njene naslednje pripadne terjatve in voznine:

1.

odškodninske terjatve, dolgovane za še ne popravljene materialne poškodbe, ki jih je pretrpela ladja, ali za izgubo voznine, oziroma prevoznine in vlečnine;

2.

terjatve, dolgovane zaradi skupne havarije, če se nanašajo na še nepopravljene materialne poškodbe ladje ali na izgubo voznine oziroma prevoznine in vlečnine;

3.

terjatve nagrade, dolgovane za opravljeno reševanje, in sicer po odbitku zneskov, ki pripadajo poveljniku in drugim članom ladijske posadke.

243. člen

Pomorski privilegiji na ladji se ne nanašajo na terjatve, dolgovane lastniku ladje iz zavarovalne pogodbe, kot tudi ne na premije, subvencije in druge pomoči države.

244. člen

V smislu določb tega zakona o pomorskih privilegijih se šteje za voznino oziroma prevoznino ladje tista voznina oziroma prevoznina, ki jo naročnik prevoza oziroma potnik dolguje ladjarju.

Pomorski privilegiji v korist oseb iz 2. točke prvega odstavka 237. člena tega zakona bremenijo zneske voznine oziroma prevoznine in vlečnine, dolgovane za vsa potovanja, ki so bila opravljena med trajanjem istega delovnega razmerja na isti ladji.

Pomorski privilegiji za terjatve iz 3. in 5. točke prvega odstavka 237. člena tega zakona ter za terjatve zaradi trčenj in drugih nezgod med plovbo in za škode, prizadejane pristaniškim napravam, dokom in plovnim potem iz 4. točke prvega odstavka 237. člena tega zakona zajemajo samo tiste pripadne terjatve ladje in voznine oziroma prevoznine in vlečnine iz 242. člena tega zakona, ki so nastale po nastanku omenjenih terjatev.

245. člen

Terjatve, zavarovane s pomorskim privilegijem, ki se nanaša na isto potovanje ladje, se poravnajo po vrstnem redu, navedenem v prvem odstavku 237. člena tega zakona, terjatve iz 2. točke prvega odstavka 237. člena tega zakona pa imajo enak vrstni red kot terjatve iz zadnjega potovanja.

Če terjatev, ki so navedene v posameznih točkah prvega odstavka 237. člena tega zakona, ni mogoče v celoti poravnati, se poravnajo v sorazmerju z njihovimi zneski. Pri terjatvah, navedenih v 3. in 5. točki prvega odstavka 237. člena tega zakona, ima v vsaki teh točk pozneje nastala terjatev prednost pred prej nastalo.

Šteje se, da so z istim dogodkom povezane terjatve nastale istočasno.

246. člen

Terjatve, zavarovane s pomorskim privilegijem zadnjega potovanja ladje, imajo prednost pred terjatvami prejšnjega potovanja.

Pomorski privilegiji v korist oseb, navedenih v 2. točki prvega odstavka 237. člena tega zakona, nastali iz istega delovnega razmerja, ki se nanaša na več potovanj, imajo isti vrstni red kot terjatve iz zadnjega potovanja.

247. člen

Pomorski privilegij na voznini oziroma prevoznini in vlečnini se lahko uveljavlja, vse dokler je voznina oziroma prevoznina in vlečnina še dolgovana ali dokler je njen znesek še pri poveljniku ali agentu ladje ali pri ladjarju.

Pomorski privilegiji na pripadnih terjatvah se lahko uveljavljajo, vse dokler je terjatev dolgovana ali dokler je znesek, ki je bil zanjo izplačan, še pri poveljniku ali agentu ladje ali pri ladjarju.

248. člen

Pomorski privilegiji na ladji prenehajo:

1.

s prenehanjem terjatve, zavarovane s pomorskim privilegijem;

2.

s potekom enega leta, pri pomorskih privilegijih iz 5. točke prvega odstavka 237. člena tega zakona pa s potekom šestih mesecev;

3.

s prodajo ladje v izvršilnem ali stečajnem postopku;

4.

s prodajo ladje pod naslednjimi pogoji:

-

da je prenos lastninske pravice na ladji vpisan v register;

-

da je vpis prenosa lastninske pravice na ladji v register objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije in objavljen na razglasni deski sodišča, na katerega območju se vodi register, v katerega je ladja vpisana;

-

da privilegirani upnik ne začne postopka za poravnavo svoje terjatve v dveh mesecih od objave vpisa v Uradnem listu Republike Slovenije ali pred potekom roka iz 2. točke tega odstavka;

5.

z ustanovitvijo sklada omejene odgovornosti za terjatve, zavarovane s pomorskim privilegijem, za katere velja omejena odgovornost.

Pomorski privilegiji na ladji prenehajo z razglasitvijo ladje za pomorski plen oziroma vojni plen na morju. Če je ladja sproščena, začno znova veljati tisti pomorski privilegiji, ki po 2. točki prejšnjega odstavka niso prenehali veljati pred zaplembo ladje.

249. člen

Rok iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena prične teči prvi naslednji dan:

-

pri pomorskih privilegijih za terjatve iz reševanja – od dneva, ko je bilo končano reševanje;

-

pri pomorskih privilegijih zaradi trčenja ladij ali druge nezgode med plovbo ter za terjatve zaradi telesnih poškodb – od dneva, ko je bila škoda prizadejana;

-

pri pomorskih privilegijih zaradi izgube ali poškodbe tovora ali prtljage – od dneva, ko sta bila tovor oziroma prtljaga izročena ali bi morala biti izročena;

-

pri pomorskih privilegijih za popravila in nabave ter za druge terjatve iz 5. točke prvega odstavka 237. člena tega zakona – od dneva, ko je terjatev nastala;

-

v vseh drugih primerih – od dneva zapadlosti terjatve.

Rok iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena preneha teči z vložitvijo tožbe za uveljavitev terjatve, zavarovane s pomorskim privilegijem. Če gre za pomorski privilegij na ladji, preneha ta rok teči z vložitvijo tožbe samo, če se ladja zaustavi ali če se zaznamba vložene tožbe vpiše v register, v katerega je ladja vpisana.

Ko postane sodba na podlagi vložene tožbe, ki je bila predmet zaznambe, izvršljiva, preneha pravica pomorskega privilegija v 60 dneh od izvršljivosti sodbe, če upnik v tem roku ne zahteva prodaje ladje, ali če sodišče na njegovo zahtevo ne zaustavi ladje. Upnik ima pravico v tem roku zahtevati od sodišča, da se njegov pomorski privilegij vpiše v register z vrstnim redom od trenutka, ko je bila vanj vpisana zaznamba tožbe za uveljavitev pomorskega privilegija.

250. člen

Določbe tega zakona o pomorskih privilegijih na ladji se uporabljajo tudi, če izkorišča ladjo oseba, ki ni lastnik, razen če je bila ladja lastniku odvzeta z nedovoljenim dejanjem, privilegirani upnik pa ni pošten.

251. člen

S prenehanjem pomorskega privilegija na ladji ne preneha terjatev, ki je bila z njo zavarovana.

Z odstopom terjatve, zavarovane s pomorskim privilegijem, se prenese tudi pomorski privilegij na ladji.

252. člen

Pomorski privilegij na ladji ne preneha z izbrisom ladje iz registra.

253. člen

Določbe 237. člena do 252. člena tega zakona ne veljajo za javne ladje.

254. člen

Določbe tega zakona o pomorskih privilegijih na ladji veljajo tudi za čolne in ladje v gradnji, ki plavajo na vodi.

III. poglavje – POSTOPEK VPISOVANJA LADIJ

1. Skupne določbe

255. člen

Vpis v register vsebuje besedilo izreka odločbe o vpisu.

Če se po stanju vpisa v registru odločba o vpisu ne more izvršiti, se sme vpis opraviti le na podlagi nove odločbe, s katero se prejšnja odločba popravi ali spremeni.

256. člen

Vpisi na podlagi tega zakona so:

1.

prvi vpis v vpisnik ladij – s katerim se v slovenski ladijski register vpiše ladja, ki do tedaj ni bila vpisana v register;

3.

vknjižba – s katero se opravi vpis, prenos, omejitev ali prenehanje pravic brez posebne opravičbe (nepogojni vpis pravic ali nepogojni izbris);

4.

predznamba – s katero se opravi vpis, prenos, omejitev ali prenehanje pravic pod pogojem poznejše opravičbe (pogojni vpis pravic ali pogojni izbris);

5.

zaznamba – s katero se evidentirajo osebna razmerja, ki so pomembna za razpolaganje s premoženjem ali druga dejstva, s katerih zaznambo so po zakonu povezani določeni pravni učinki;

6.

prenos vpisa ladje – s katerim se ladja izbriše iz enega vpisnika ladij v registru in vpiše v drug vpisnik;

7.

izbris ladje – s katerim se ladja izbriše iz slovenskega ladijskega registra.

257. člen

Lastninska pravica ter druge stvarne pravice na ladji se lahko vpišejo na celo ladjo ali na delež, določen glede na celoto, vendar ne na njene posamezne sestavne dele.

Hipoteke se ne more vpisati na delež določen glede na celoto, če je lastninska pravica na ladji vpisana na eno samo osebo, kot tudi ne na del tistega deleža, za katerega je v registru vpisan en sam solastnik.

Vpis prenosa terjatve, zavarovane s hipoteko, in pridobitve nadhipoteke je dovoljen glede cele terjatve kot tudi glede njenega dela, določenega sorazmerno ali številčno.

258. člen

Za določene stvari, ki so pritiklina ladje, se sme s privolitvijo lastnika ladje zaznamovati v registru, da spadajo v lastnino druge osebe.

259. člen

Vpis hipoteke na ladji mora obsegati najmanj naslednje podatke:

1.

denarni znesek terjatve, ki je zavarovana s hipoteko;

2.

višino obresti, če se morajo plačati poleg terjatve;

3.

ime in stalno prebivališče oziroma firmo in sedež hipotekarnega upnika;

4.

določila o zapadlosti terjatve v celoti ali po delih.

260. člen

Če so s hipoteko zavarovane terjatve, ki bi utegnile nastati zaradi odobrenega posojila, prevzetega zavarovanja ali zaradi povračila škode, je treba v listini, na podlagi katere se opravljajo vpisi, navesti najvišji znesek, ki ga smeta doseči kredit ali odgovornost.

Če je s hipoteko zavarovana terjatev vezana na valutno klavzulo ali kakšen indeks za določanje njene vrednosti, je to potrebno vpisati v register.

Na ladjo se lahko vpiše tudi hipoteka na podlagi sporazuma strank.

261. člen

Vpisi so dovoljeni le zoper tistega, na katerega je ob vložitvi predloga v register vpisana ali se sočasno vpisuje lastninska pravica na ladji oziroma tista pravica, glede katere se opravlja vpis.

262. člen

Če več oseb zaporedoma pridobi pravico do vpisa kakšne pravice na ladji ali na pravici, ki je vpisana na ladji, te pa svoje pravice niso vpisale, lahko zadnji pridobitelj zahteva vpis zadevne pravice neposredno nanj, če dokaže, kdo so njegovi predniki.

Če je bila na nekoga prenesena terjatev, zavarovana s hipoteko, ki je vpisana v register, terjatev pa je poravnana, lahko dolžnik zahteva, da se vpis izbriše brez predhodnega vpisa, če dokaže prenos.

263. člen

Če upnik, ki ima pravico zahtevati vpis hipoteke na ladji ali nadhipoteke na vpisani hipoteki svojega dolžnika, ne zahteva tega vpisa, lahko zahteva vpis teh pravic v korist upnika tudi porok.

Vsak solastnik deleža lahko zahteva zase in v imenu drugih solastnikov vpis skupnih pravic, ki se ne dajo razdeliti v razmerju do celote.

264. člen

Vpisi v register po sklepu sodišča o dedovanju in volilu ali po sklepu sodišča o vpisu hipoteke na podlagi sporazuma strank, se opravijo na podlagi pravnomočnega sklepa pristojnega zapuščinskega oziroma izvršilnega sodišča.

2. Vrstni red

265. člen

Za vrstni red vpisa je odločilen trenutek, ko je predlog za vpis prispel k registru.

Vpisi, opravljeni na podlagi predlogov, ki so prispeli ob istem času, imajo isti vrstni red, če ni v kakšnem drugem zakonu drugače določeno.

266. člen

Z vknjižbo ali predznambo odstopa prednosti se lahko spremeni vrstni red pravic, ki so vknjižene na ladji.

Za to spremembo je potrebna privolitev upravičenca, ki odstopa svoj vrstni red in se njegova pravica umika, kot tudi upravičenca, ki stopa na njegovo mesto. Če je pravica, ki se umika, hipoteka, je potrebna tudi privolitev lastnika ladje; če je pravica, ki se umika, obremenjena s pravico koga drugega, pa tudi njegova privolitev.

Ta sprememba ne posega v obseg in vrstni red drugih vpisanih pravic.

267. člen

Pravica, ki stopa naprej, pridobi brez omejitve vrstni red pravice, ki se umika, če je ta vpisana v register neposredno pred njo ali če ji odstopijo prednost tudi vsi upravičenci, katerih pravice so vpisane med njima.

268. člen

Če gre za odstop prednosti med pravicama, ki nista vpisani neposredno druga za drugo, brez privolitve upravičencev, katerih pravice so vpisane med njima, pridobi pravica, ki stopa naprej, vrstni red pravice, ki se umika, le v njenem obsegu in vsebini.

Če je pravica, ki se umika, pogojna ali vezana na rok, se sme v izvršilnem postopku, opravljenem pred nastopom tega pogoja ali roka, pravica, ki stopa naprej, poravnati samo v tolikšnem znesku, kolikor ji pripada po njenem prvotnem vrstnem redu.

Če mora kupec na javni dražbi prevzeti pravico, ki se umika, po njenem prejšnjem vrstnem redu brez vštetja v kupnino, se pri razdelitvi kupnine pravica, ki stopa naprej, upošteva po njenem prvotnem vrstnem redu.

269. člen

Če ni drugače dogovorjeno, ima pravica, ki stopa naprej, tudi na svojem prvotnem mestu prednost pred pravico, ki se umika.

270. člen

Če stopi z odstopom prednosti več pravic na mesto druge pravice in je odstop sočasno vknjižen, gre tudi na novem mestu prednost pravici, ki je imela dotlej prednost v vrstnem redu, če ni drugače dogovorjeno.

271. člen

Poznejše spremembe glede obstoja ali obsega pravice, ki se je z odstopom prednosti umaknila, ne vplivajo na vrstni red pravice, ki je stopila naprej, če ni drugače dogovorjeno.

3. Predlogi

272. člen

Odločba o vpisu ladje v register se izda na predlog upravičene stranke oziroma na zahtevo pristojnega organa, če v tem zakonu ni drugače določeno.

Predlogi oziroma zahteve iz prejšnjega odstavka se vlagajo pri organu, pristojnem za vodenje registra.

273. člen

Predloge za vpis ladje v register je potrebno vložiti v zadostnem številu izvodov, in sicer za register in za stranke, ki jim je treba odločbo vročiti.

Če ni vloženo zadostno število izvodov predloga, zahteva organ, pristojen za vodenje registra, od vložnika, naj vlogo dopolni v določenem roku. Če vložnik ne ravna po tem nalogu, določi register, da se vloga prepiše na vložnikove stroške.

274. člen

Če je vloga vezana na rok, predpisan v določbah tega zakona o vpisovanju v register, je pravočasna, če pred potekom roka prispe k organu, pristojnem za vodenje registra. Če se vloga pošlje po pošti priporočeno ali brzojavno, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto.

Roki iz določb tega zakona o vpisovanju v register, razen rokov za opravičbo predznambe (327. člen tega zakona), roka za predložitev izvirnika (293. člen tega zakona) in roka za predložitev prevoda (294. člen tega zakona) se ne morejo podaljševati.

Zaradi zamude rokov, določenih s tem zakonom za vpise v register, ni dopustna vrnitev v prejšnje stanje.

276. člen

V predlogu za vpis ladje v register je treba navesti organ, pristojen za vodenje registra, pri katerem se predlog vlaga, firmo ali ime in sedež oziroma osebno ime in naslov stalnega prebivališča vložnika kot tudi tistih oseb, katerim je treba vročiti odločbo o vpisu ter ime oziroma označbo ladje, na katero se vpis nanaša.

Predlog mora vsebovati vse podatke, ki se vpisujejo v register.

V predlogu je treba natančno navesti, kaj naj se vpiše v register. V predlogu se lahko vložnik sklicuje na natančno določena mesta v listinah, na podlagi katerih se utemeljuje predlog.

277. člen

Predlog za vknjižbo vsebuje tudi predlog za predznambo, če predlagatelj predznambe ni izrecno izključil.

Z enim samim predlogom se lahko zahteva več vpisov na podlagi ene listine, kot tudi vpis iste pravice v več vložkov ali vpis več pravic v en vložek.

278. člen

Predlogu, ki ga vloži zakoniti zastopnik fizične osebe za vpis pridobitve, prenosa, omejitve ali prenehanja vpisanih pravic na ladjah, je treba priložiti dovoljenje pristojnega skrbstvenega organa, kadar je takšno dovoljenje potrebno.

279. člen

Vpisi v register, ki se opravljajo na podlagi tega zakona se smejo dovoliti samo na podlagi listin, sestavljenih v obliki, ki je predpisana za njihovo veljavnost.

Firme in imena oziroma osebna imena oseb, ki sodelujejo v pravnem poslu, morajo biti v listini, na podlagi katere se opravlja vpis, natančno navedena. V tej listini mora biti naveden tudi kraj, kjer je bila listina sestavljena in datum, kdaj je bila sestavljena.

Listine, na podlagi katerih se opravlja vpis v register, ne smejo imeti takšnih vidnih pomanjkljivosti, ki bi vplivale na njihovo verodostojnost; če pa so sestavljene iz več listov, morajo biti listi speti tako, da ni mogoče vstaviti nobenega novega.

280. člen

Zasebne listine, na podlagi katerih se opravljajo vpisi v list B in list C vložka glavne knjige vpisnika ladij, je treba priložiti v izvirniku, druge listine pa so lahko priložene tudi v overjenem prepisu.

Potrebno je priložiti tudi po en neoverjen prepis ali fotokopijo vsake listine iz prejšnjega odstavka za zbirko listin. Organ, pristojen za vodenje registra potrdi, da se prepis oziroma fotokopija ujema z izvirnikom.

Če je izvirnik listine v uradnih spisih ali v hrambi pri registru ali če je priložen že vloženemu predlogu, zadostuje priložiti prepis ali fotokopijo v dveh izvodih in navesti, kje je izvirnik.

Če izvirnika ni mogoče takoj predložiti zato, ker je pri kakšnem drugem organu, je treba to navesti v predlogu in priložiti overjen prepis ali fotokopijo ter en neoverjen prepis ali fotokopijo.

4. Opravljanje vpisa

a) Skupne določbe

282. člen

Vpisi v register se opravljajo po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če ni v tem zakonu drugače določeno.

283. člen

Pri vpisih v register so stranke tisti, ki prosijo za vpis in tudi tisti, katerih pravice so vpisane v register.

286. člen

V postopku za vpis v register nosi vsaka stranka svoje stroške.

287. člen

Za odločanje o predlogu je odločilen trenutek, ko je predlog prispel k organu, pristojnem za vodenje registra.

288. člen

Predlog za vpis v register se vpiše v dnevnik; v njem se navede dan, uro in minuto, ko je predlog prejet. Obenem se mora v vložku, v katerega je ladja vpisana, če je že odprt, evidentirati, da je vložen predlog za vpis in zapisati številko, pod katero je vloga vpisana v dnevnik.

Če vložek še ni odprt, ga je treba odpreti takoj, ko prispe predlog za prvi vpis ladje k organu, pristojnemu za vodenje registra in vanj zapisati številko, pod katero je vloga vpisana v dnevnik, ime oziroma označbo ladje, kot tudi številke vseh nadaljnjih predlogov, ki prispejo, dokler ladja ni vpisana ali dokler sklep o zavrnitvi vpisa ladje v vpisnik ne postane dokončen.

Vložka za prvi vpis ladje v register se ne odpre, če je predlog popolnoma nerazumljiv ali nedoločen.

290. člen

Če je vložen predlog za prenos ladje iz enega vpisnika v drug vpisnik, se predlog za prenos zaznamuje v vpisniku ladij, v katerega je vpisana. Ko je izdana odločba o vpisu ladje z vsemi podatki iz prejšnjega vpisnika v novi vpisnik, se ladja izbriše iz vpisnika v katerega je vpisana.

291. člen

Organ, pristojen za vodenje registra, dovoli vpis na podlagi predloga in njegovih prilog:

1.

če iz registra, glede ladje ali pravic na ladji ne izhaja, da obstoji kakšna ovira za zahtevani vpis oziroma, če so pri predlogu za prvi vpis ladje v slovenski ladijski register izpolnjeni pogoji iz 210. člena tega zakona;

2.

če ni utemeljenega dvoma o tem, da ima predlagatelj pravico predlagati vpis in da so udeleženci, na katerih pravice se nanaša vpis, sposobni razpolagati s temi pravicami;

3.

če je predlog glede na vsebino predloženih listin utemeljen;

4.

če imajo listine takšno obliko, kakršna se zahteva za dovolitev vknjižbe, predznambe ali zaznambe.

292. člen

Organ, pristojen za vodenje registra, odloči glede vsakega predloga o sami stvari, praviloma ne da bi zaslišal stranke in praviloma brez predhodne odločbe, razen kadar ta zakon izrecno določa drugače.

Organ, pristojen za vodenje registra, mora v odločbi izrecno navesti, ali je predlogu ugodil ali ga je zavrnil.

Če ugodi predlogu le delno, odredi vpis v delu, v katerem je predlogu ugodil, zavrne pa tisti del predloga, ki mu ni ugodil.

Če predlog v celoti ali delno zavrne, navede v odločbi vse razloge, zaradi katerih predlog zavrača.

293. člen

Organ, pristojen za vodenje registra, izda odločbo o vpisu na podlagi ustreznih listin.

Če iz predloga in priloženih prepisov listin izhaja, da bi bilo zahtevi mogoče ugoditi, če bi bila predložena izvirna ali ustrezno overjena listina, organ, pristojen za vodenje registra, odredi, da se za zadevno pravico ohrani vrstni red in zaznambo predloga v registru ladij z opombo "dokler ne prispe izvirnik.

Obenem organ, pristojen za vodenje registra, določi predlagatelju primeren rok, v katerem mora predložiti ustrezno listino, če je ni organ, pri katerem listina je, dolžan poslati že po uradni dolžnosti. Če register naknadno prejme ustrezno listino, ali če je listino predlagatelj predložil v določenem roku, se odloči v predlogu o sami stvari.

Če ustrezna listina ni predložena v določenem ali podaljšanem roku, organ, pristojen za vodenje registra, predlog zavrže in po uradni dolžnosti opravi izbris zaznambe.

Če iz predloga in priloženih listin izhaja, da zahtevi ne bi bilo mogoče ugoditi, tudi če bi bila izvirna ali ustrezno overjena listina priložena, organ, pristojen za vodenje registra, predlog zavrne.

Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za prijave za vpis ladje v gradnji.

294. člen

Če predlogu ni priložen prevod listine, ki je sestavljena v tujem jeziku, iz vloge pa ne sledi, da je treba zahtevo zavrniti, odredi organ, pristojen za vodenje registra, da ohrani vrstni red zadevne pravice in zaznambo predloga v registru z opombo "dokler ne prispe prevod". Obenem določi predlagatelju primeren rok, v katerem mora predložiti prevod. Če ta izroči prevod v določenem ali podaljšanem roku, odloči o sami stvari; v nasprotnem primeru pa predlog zavrže in po uradni dolžnosti opravi izbris zaznambe.

295. člen

Organ, pristojen za vodenje registra, ne more dovoliti, da bi bilo vpisano kaj več ali kaj drugega, kot je stranka zahtevala, čeprav bi bila ta po predloženih listinah upravičena zahtevati kaj več ali kaj drugega.

Če je predlagana samo predznamba, ni mogoče odrediti vknjižbe, čeprav so dani pogoji za vknjižbo.

296. člen

Če iz listin izhaja, da je pridobitelju knjižne pravice dano dovoljenje za vknjižbo, da pa so mu hkrati naložene omejitve glede razpolaganja s pridobljeno pravico, ali pa so mu naložene obveznosti, glede katerih je dogovorjena sočasna vknjižba v korist določenih upravičencev, zahtevanega vpisa ni mogoče dovoliti, če ni obenem predlagana tudi vknjižba, ali glede na to, kakšna je listina, vsaj predznamba dogovorjenih omejitev ali obveznosti.

Sočasen vpis medsebojnih pravic in obveznosti lahko predlaga katerakoli stranka.

297. člen

Odločba, s katero se dovoljuje vpis, mora navajati:

1.

številko vložka, v katerega se mora vpisati in ime ladje, na katero se nanaša vpis;

2.

firmo ali ime in sedež oziroma ime in stalno prebivališče osebe, v katere korist naj bo vpis opravljen;

3.

ladja ali pravica na ladji, na kateri naj bo vpis opravljen;

4.

listine, na podlagi katerih se vpis dovoljuje;

5.

vrsto vpisa, ki ga je treba opraviti;

6.

glavno vsebino pravice, ki se vpisuje in

7.

podatke, ki se vpisujejo v list A.

Če vsebine besedila, ki se vpisuje, ni mogoče kratko izraziti, je dovoljeno sklicevati se na natančno označena mesta v listinah, na podlagi katerih je bil dovoljen vpis, in sicer z učinkom, kot da bi bila ta mesta vpisana v glavno knjigo.

298. člen

Če organ, pristojen za vodenje registra, zavrne predlog za vknjižbo ali predznambo, predlog za prvi vpis ladje v register, predlog za zaznambo vrstnega reda ali predlog za dovolitev prodaje, da bi se izterjala terjatev, za katero ni vknjižena hipoteka, opravi vpis zaznambe, da je omenjene zahtevke zavrnil.

Zaznamba se ne vpiše:

1.

če iz predloga in njegovih prilog ni bilo mogoče ugotoviti, za katero ladjo ali pravico gre ali če ladja oziroma pravica, na kateri se zahteva vpis, ni vpisana v navedenem registru, ali če ob predlogu za prvi vpis ni bil odprt vložek za vpis;

2.

če lastninska pravica oziroma kakšna druga pravica na ladji ni vpisana v korist osebe, zoper katero se po vsebini listine lahko opravi vknjižba ali predznamba.

Vpis zaznambe se označi na odločbi.

299. člen

Ko postane odločba, s katero je zavrnjen vpis iz prejšnjega člena, pravnomočna, ker ni bilo pritožbe, izda organ, pristojen za vodenje registra, po uradni dolžnosti sklep o izbrisu zaznambe o zavrnitvi vpisa in o tem obvesti stranke.

300. člen

Odločbo o vpisu skupaj s predlogom in vsemi listinami, ki so bile priložene predlogu, se vroči osebam, ki so v odločbi navedene.

301. člen

Vpis se izvede po uradni dolžnosti.

302. člen

Pomorski zakonik (PZ)

Časovnica