Zakon o vojnih veteranih (ZVV)

2918. Zakon o vojnih veteranih (ZVV)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi zakona o vojnih veteranih (ZVV)

Razglašam zakon o vojnih veteranih (ZVV), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 17. oktobra 1995.

Št. 012-01/95-99

Ljubljana, dne 25. oktobra 1995.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N
O VOJNIH VETERANIH (ZVV)

I. VOJNI VETERAN

1. člen

Vojni veteran oziroma vojna veteranka (v nadaljnjem besedilu: vojni veteran) je oseba, ki je v vojni ali vojaški agresiji na Republiko Slovenijo opravljala za obrambo Republike Slovenije vojaško dolžnost ali katero od drugih dolžnosti na področju obrambe in zaščite, oseba, ki je poklicno opravljala določene naloge s področja obrambe in zaščite oziroma s področja upravnih notranjih zadev, oseba, ki je v policijskih enotah opravljala naloge s področja varnosti Republike Slovenije, oseba, ki je sodelovala v pogajanjih s predstavniki takratne Jugoslovanske ljudske armade (v nadaljnjem besedilu: JLA), oseba, ki je v zbirnem centru za vojne ujetnike (v nadaljnjem besedilu: zbirni center) opravljala naloge, povezane z vojnimi ujetniki, oseba, ki je kot vodstveni delavec ali delavka (v nadaljnjem besedilu: delavec) carinske službe izvajala naloge po navodilih republiške koordinacijske skupine, in oseba, ki je bila na podlagi odločitve pristojnega organa ali poveljstva v skladu s predpisi neposredno vključena v oborožen odpor.

Društvu ali zvezi vojnih veteranov ali drugi nevladni organizaciji, ki deluje na področju vojnih veteranov, lahko ministrstvo, pristojno za obrambo, v skladu z zakonom, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu podeli status nevladne organizacije v javnem interesu na področju vojnih veteranov. Ministrstvo podeli status nevladne organizacije v javnem interesu na področju vojnih veteranov na podlagi ustanovitvenega akta in programa organizacije, ki zagotavlja dejavnost javnega pomena, zlasti na področju socialno-zdravstvenega skrbstva za vojne veterane, ohranjanje zgodovinskega izročila, skrbi za ohranjanje vojnih grobišč, mednarodne dejavnosti ter na podlagi širše družbene aktivnosti in porabe sredstev organizacije v določenem obdobju, iz katerih je razvidno, da delovanje organizacije presega interese njenega članstva ali ustanoviteljev.

Z nevladno organizacijo v javnem interesu na področju vojnih veteranov minister, pristojen za obrambo, sklene pogodbo o financiranju njihove dejavnosti iz sredstev državnega proračuna na podlagi izpolnjenih meril za financiranje dejavnosti iz državnega proračuna, ob upoštevanju zlasti programa nevladne organizacije, ki zagotavlja dejavnost javnega pomena, števila članov – vojnih veteranov in premoženja, ki ga ima v lasti nevladna organizacija, ki deluje na področju vojnih veteranov.

Natančnejša merila za financiranje dejavnosti nevladne organizacije v javnem interesu na področju vojnih veteranov predpiše minister, pristojen za obrambo.

2. člen

Vojni veteran je:

-

oseba, ki je sodelovala v bojih za obrambo slovenske severne meje v letih 1918 in 1919 (v nadaljnjem besedilu: borec za severno mejo) in slovenski vojni dobrovoljec iz vojn 1912-1918 (v nadaljnjem besedilu: vojni dobrovoljec), in ji je status borca za severno mejo ali vojnega dobrovoljca priznan z odločbo pristojnega državnega organa;

-

državljan Republike Slovenije, ki je bil kot pripadnik bivše jugoslovanske vojske v vojni od 6. 4. do 17. 4. 1941 odpeljan v ujetništvo;

-

borec in drug udeleženec narodnoosvobodilne vojne (v nadaljnjem besedilu: NOV) Slovenije, ki mu je čas udeležbe v NOV do 15. 5. 1945 po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vštet v pokojninsko dobo v dvojnem ali dejanskem trajanju ali mu je bilo na tej podlagi podeljeno državno odlikovanje, oziroma, ki udeležbo v NOV Slovenije dokaže z drugo javno listino;

-

državljan Republike Slovenije, ki mu je čas udeležbe v NOV v drugih delih nekdanje Jugoslavije do 15. 5. 1945 po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vštet v pokojninsko dobo v dvojnem trajanju;

-

državljan Republike Slovenije, ki mu je čas, prebit v oboroženih formacijah antifašističnega gibanja ali v oboroženem antifašističnem boju v drugih deželah in v zavezniških vojskah do 15. 5. 1945 po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju dvojno štet v pokojninsko dobo;

-

pripadnik Teritorialne obrambe Republike Slovenije, policist, operativni delavec kriminalistične in obveščevalno varnostne službe, oboroženi pripadnik narodne zaščite ter pripadnik enot za zveze Republike in občin, ki je v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo v času od 26. 6. do 18. 7. 1991 opravljal dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije;

-

vojni veteran je tudi oseba, ki je v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo v času od 26. 6. do 18. 7. 1991 opravljala naloge ali dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije kot:

a)

delavec upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve, ki je bil razporejen po vojni organizaciji in sistemizaciji upravnih organov, pristojnih za obrambne zadeve, in je opravljal upravne in strokovne naloge s področja obrambe in zaščite, če je bil dejansko prisoten na delu in je opravljal naloge v povečanem obsegu;

b)

delavec, odgovoren za obrambne priprave v katerem od republiških upravnih organov, ki je bil razporejen po vojni organizaciji in sistemizaciji in je po odločitvi republiške koordinacijske skupine usklajeval obrambne aktivnosti iz pristojnosti tega organa v skladu s smernicami Predsedstva Republike Slovenije o ukrepih za pripravljenost;

c)

oseba, ki je sodelovala v pogajanjih s predstavniki takratne JLA kot član državne, pokrajinske ali območne komisije za pogajanja s komisijami Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo, korpusov in garnizij JLA, ter oseba, ki je neposredno prispevala k uspešnosti pogajanj o umiku JLA iz Republike Slovenije, za kar je prejela spominski znak "Pogajanja 1991";

č)

delavec upravnega organa, pristojnega za upravne notranje zadeve, ki je bil odgovoren za obrambne priprave in je oborožen opravljal upravne in strokovne naloge s področja upravnih notranjih zadev, če je bil dejansko prisoten na delu in je opravljal naloge v povečanem obsegu;

d)

oseba, ki je bila na območju in v času oboroženih spopadov po odredbi policije vključena v opravljanje njenih nalog, ki so se nanašale na postavljanje in varovanje barikad in drugih ovir;

e)

oseba, ki je po odredbi republiškega sekretarja za notranje zadeve opravljala naloge tajne hrambe oborožitve, streliva, minsko-eksplozivnih sredstev, opreme ali dokumentacije policije, tajne namestitve policijskih enot ter oseba, ki je bila v času oboroženih spopadov po odredbi republiškega sekretarja za notranje zadeve vključena v izvajanje oskrbe policijskih enot na terenu;

f)

pripadnik ali pripadnica (v nadaljnjem besedilu: pripadnik) oskrbne enote republiške koordinacijske skupine;

g)

pripadnik službe za opazovanje in obveščanje, ki je opravljal obrambne naloge v vizualni opazovalnici;

h)

član ali članica (v nadaljnjem besedilu: član) republiškega, mestnega in občinskega štaba za civilno zaščito, član njihovih specializiranih enot pa ob pogoju, da je opravljal obrambne oziroma zaščitno-reševalne naloge v času oboroženih spopadov;

i)

voznik ali voznica (v nadaljnjem besedilu: voznik) ali zdravstveni delavec v reševalnih vozilih nujne medicinske pomoči ali kot član operativnega sestava gasilske organizacije, ki je opravljal naloge zaščite in reševanja neposredno med oboroženimi spopadi;

j)

obveznik ali obveznica (v nadaljnjem besedilu: obveznik) delovne dolžnosti v podjetjih za distribucijo električne energije, v železniškem gospodarstvu, v PTT podjetjih, v cestnih podjetjih, v podjetju za upravljanje in vzdrževanje avtocest, Aerodromu Ljubljana in RTV Slovenija – oddajniki in zveze, ki je dejansko izvajal naloge po odločitvah republiške koordinacijske skupine in koordinacijskih podskupin, skladno s smernicami Predsedstva Republike Slovenije o ukrepih za pripravljenost;

k)

predstojnik ali predstojnica (v nadaljnjem besedilu: predstojnik) zbirnega centra ali delavec zbirnega centra, ki je po odredbi predstojnika opravljal naloge varovanja zbirnega centra, varovanja ali nadzora vojnih ujetnikov v zbirnem centru;

l)

delavec carinske službe, ki je izvajal operativne naloge po odločitvah in navodilih republiške koordinacijske skupine;

m)

oseba, ki je kot predstavnik Izvršnega Sveta Skupščine Republike Slovenije vzdrževala stike z Mednarodno nadzorno komisijo v času izpolnjevanja njenega mandata v Republiki Sloveniji na podlagi Brionske deklaracije, in oseba, ki je pomagala pri vzdrževanju stikov Mednarodne nadzorne komisije z državnimi organi Republike Slovenije.

2.a člen

Vojni veteran po tem zakonu je tudi član Predsedstva Republike Slovenije in član republiške koordinacijske skupine in podskupine, ki je to dolžnost opravljal v času vojaške agresije na Republiko Slovenijo od 26. 6. do 18. 7. 1991.

Ne glede na pogoje iz šeste alinee in sedme alinee prejšnjega člena je vojni veteran tudi oseba, ki je v obdobju od 17. 5. 1990 do 25. 6. 1991 opravljala dolžnosti organizatorja manevrske strukture narodne zaščite ter oseba, ki je po odločitvi organizatorja manevrske strukture narodne zaščite v tem obdobju opravljala naloge narodne zaščite, med katere je šteti tajno zbiranje, varovanje in hrambo orožja, streliva in vojaškega materiala oziroma vojaških ali obrambnih dokumentov v zasebnih oziroma neuradnih prostorih in lokacijah ter izvajanje obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti.

Za organizatorja manevrske strukture narodne zaščite se šteje oseba, ki je v obdobju iz prejšnjega odstavka opravljala funkcijo republiškega sekretarja za obrambo, republiškega sekretarja za notranje zadeve, republiškega in pokrajinskega načelnika narodne zaščite, namestnika in pomočnika republiškega in pokrajinskega načelnika narodne zaščite, občinskega načelnika in namestnika načelnika narodne zaščite ter oseba, ki je bila po odločitvi pristojnega organa za notranje zadeve določena za organiziranje manevrske strukture narodne zaščite v okviru organov za notranje zadeve.

Za pripadnika manevrske strukture narodne zaščite se šteje tudi nosilec znaka z napisom; RS, MSNZ, ONZ, 1990 na sprednji strani in z datumom, 17. 5. 1990 ter številkami 001 do 126 na hrbtni strani.

Ne glede na pogoje iz šeste in sedme alinee prejšnjega člena je vojni veteran tudi delavec organov za notranje zadeve, ki je ob osamosvojitvi Republike Slovenije v času od 26. 6. 1991 do 18. 7. 1991 kot pripadnik policijskih enot opravljal naloge, povezane z borbenimi dejstvi in delovanjem zvez policije, kriminalistične službe in varnostno-obveščevalne službe.

Vojni veteran je tudi pripadnik bivše Jugoslovanske ljudske armade (v nadaljevanju: JLA), ki je po nalogu pristojnih organov Republike Slovenije od 17. 5. 1990 do 18. 7. 1991 izvajal vojaške, obveščevalne in protiobveščevalne naloge v korist Republike Slovenije.

Vojni veteran po tem zakonu ne more biti, oseba, ki ni prestopila iz JLA na podlagi poziva Predsedstva Republike Slovenije o prestopu pripadnikov JLA do določenega roka ter oseba, ki je v času agresije na Republiko Slovenijo redno služila vojaški rok ali je bila na civilnem služenju vojaškega roka, razen če je bila udeležena v neposrednih obrambnih aktivnostih.

3. člen

Vojni veteran je tudi pripadnik narodno revolucionarne organizacije - TIGR v obdobju od septembra 1927 do 13. 5. 1941.

Oseba iz prejšnjega odstavka uveljavi status vojnega veterana po določbah zakona o splošnem upravnem postopku pri organu, ki odloča po tem zakonu na prvi stopnji.

4. člen

Ne glede na 1. in 2. člen tega zakona se za vojnega veterana ne šteje oseba, ki je prostovoljno ali poklicno sodelovala na strani agresorja.

II. VARSTVO VOJNIH VETERANOV

5. člen

Pravice vojnih veteranov so:

1.

veteranski dodatek,

2.

dodatek za pomoč in postrežbo,

3.

letni prejemek,

4.

zdravstveno varstvo,

4.a

zdraviliško in klimatsko zdravljenje,

6.

brezplačna vožnja,

7.

pogrebnina in

8.

priznanje pokojninske dobe.

6. člen

Pravico do varstva po tem zakonu ima vojni veteran, ko dopolni 50 let starosti ali je pri njemu nastala trajna popolna izguba delovne zmožnosti.

Priznanje pokojninske dobe lahko vojni veteran uveljavi ne glede na določbo prejšnjega odstavka.

Vojni veteran lahko uveljavi pravice iz prejšnjega člena, če teh ali podobnih pravic ne more uveljaviti po drugih predpisih ali v tuji državi razen za pravico do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja, ki jo lahko uveljavi po lastni izbiri po tem zakonu ali po drugem predpisu.

Oseba, ki uveljavlja status vojnega veterana, dokazuje trajno popolno izgubo delovne zmožnosti z odločbo ali potrdilom Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

Vojni veteran ima pravico do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja in povračila potnih stroškov pri uveljavljanju te pravice ob pogojih in v obsegu, predpisanem za vojne invalide.

7. člen

Vojni veteran, državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v tujini, ima, če je na ozemlju Republike Slovenije, pravice po tem zakonu, razen pravice do veteranskega dodatka. Vojni veteran iz 14. člena tega zakona, državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v tujini, ima pravico do letnega prejemka.

Vojni veteran - tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji ima enake pravice kot vojni veteran - državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji.

Vojni veteran - tujec, ki nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, ima pravico do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja, če je na ozemlju Republike Slovenije. Vojni veteran iz 14. člena tega zakona - tujec, ki nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, ima pravico do letnega prejemka in, če je na ozemlju Republike Slovenije, pravico do zdravstvenega varstva.

1. Veteranski dodatek

8. člen

Pravico do veteranskega dodatka ima vojni veteran, če delež prejemkov na družinskega člana ne dosega osnove za veteranski dodatek.

9. člen

Osnova za ugotavljanje pravice do veteranskega dodatka in za določanje njegove višine (v nadaljnjem besedilu: osnova) je enaka osnovi za ugotavljanje pravice do invalidskega dodatka po zakonu o vojnih invalidih.

10. člen

Mesečni znesek veteranskega dodatka se določi v odstotku od razlike med osnovo in deležem prejemkov na družinskega člana (v nadaljnjem besedilu: razlika) in znaša:

-

100% razlike za vojnega veterana s priznano pokojninsko dobo v dvojnem trajanju od leta 1941 in 1942 neprekinjeno do 15. 5. 1945, borca za severno mejo in vojnega dobrovoljca ter odlikovanca z najvišjim državnim odlikovanjem;

Zakon o vojnih veteranih (ZVV)

Časovnica