Odločba o razveljavitvi dela sedmega odstavka 2.a člena Zakona o vojnih veteranih, ki se glasi: »oseba, ki je prestopila iz JLA, pa ni bila udeležena v neposrednih obrambnih aktivnostih«

4328. Odločba o razveljavitvi dela sedmega odstavka 2.a člena Zakona o vojnih veteranih, ki se glasi: "oseba, ki je prestopila iz JLA, pa ni bila udeležena v neposrednih obrambnih aktivnostih"

U-I-89/04-23

14. 9. 2006

Ustavno sodišče je v postopku, začetem na pobude Ivana Blažiča, Matije Markovinoviča, in Ivana Purnata, vseh iz Brežic, Joška Volka in Zvonka Baškovča, obeh iz Krške vasi, ter Alojza Cizla in Janka Kržana, obeh iz Globokega, na seji dne 14. septembra 2006

 

V 2.a členu Zakona o vojnih veteranih (Uradni list RS, št. 63/95, 108/99, 76/03, 110/03 – ur. p. b., 38/06 in 59/06 – ur. p. b.) se razveljavi del sedmega odstavka, ki se glasi: »oseba, ki je prestopila iz JLA, pa ni bila udeležena v neposrednih obrambnih aktivnostih«.

Pobudniki izpodbijajo sedmi odstavek 2.a člena Zakona o vojnih veteranih (v nadaljevanju ZVV) v delu, v katerem določa, da oseba, ki je prestopila iz JLA, pa v času agresije na Republiko Slovenijo ni bila udeležena v neposrednih obrambnih aktivnostih, ne more biti vojni veteran. Izpodbijana določba naj bi bila v neskladju s prvim in z drugim odstavkom 14. člena Ustave, s prvim odstavkom 155. člena Ustave in s 14. členom Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91 – v nadaljevanju UZITUL).

Pobudniki navajajo, da so bili ob začetku agresije na Republiko Slovenijo zaposleni v JLA na vojaškem letališču Cerklje ob Krki (Ivan Blažič, Matija Markovinovič in Ivan Purnat kot aktivne vojaške osebe, Joško Volk, Zvonko Baškovč, Alojz Cizl in Janko Kržan pa kot civilne osebe) in da so na poziv Predsedstva Republike Slovenije prestopili v Teritorialno obrambo Republike Slovenije (v nadaljevanju TO). Navajajo, da so bili razporejeni v stalno sestavo 1. učne čete TO oziroma v zbirni center Lisca, v katerem so nato prebili ves čas agresije. Poudarjajo, da je ZVV ob uveljavitvi leta 1996 na podlagi šeste alineje 2. člena določal, da status vojnega veterana pridobi pripadnik TO, ki je v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo v času od 26. 6. do 18. 7. 1991 opravljal dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije. Na podlagi navedene določbe naj bi status vojnega veterana pridobili vsi pripadniki TO, ki so bili v tem obdobju v stalni sestavi TO in vsi, ki so bili kot pripadniki rezervnega sestava TO vpoklicani v enote oziroma poveljstva TO, ker so kot njeni pripadniki v enotah oziroma v poveljstvih v času od 26. 6. do 18. 7. 1991 opravljali dela in naloge v skladu z vojaškim načrtom TO. Enako naj bi veljalo tudi zanje, torej za tiste pripadnike stalne sestave TO, ki so na poziv Predsedstva Republike Slovenije v TO prestopili iz enot JLA, saj takrat veljavni Zakon o obrambi in zaščiti (Uradni list RS, št. 15/91) ni razlikoval med enimi in drugimi pripadniki stalne sestave. Po navedbah pobudnikov je večje število pripadnikov 1. učne čete na Lisci, ki so v TO prestopili iz JLA, v letih 1996 do 1998 pravice vojnega veterana pri pristojnih organih upravnih enot brez težav tudi uveljavilo. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vojnih veteranih (Uradni list RS, št. 108/99 – v nadaljevanju ZVV-A) pa naj bi uvedel dve kategoriji pripadnikov TO: tiste, ki so bili v TO že pred osamosvojitveno vojno, in tiste, ki so v TO prestopili iz JLA. Z izpodbijano določbo naj bi namreč določil, da vojni veteran ne more biti tista oseba, ki je prestopila iz JLA, pa ni bila udeležena v neposrednih obrambnih aktivnostih. Pobudniki menijo, da je navedena sprememba posledica ideološko-politične diskvalifikacije prejšnjih pripadnikov JLA, ki sta jo povzročila Zveza vojnih veteranov Slovenije in zakonodajalec. Dejstvo, da pobudniki v času po prestopu v stalni sestav TO niso imeli priložnosti sodelovati v neposrednih obrambnih aktivnostih, naj ne bi bilo posledica njihove svobodne odločitve, ampak izrecnih navodil Predsedstva Republike Slovenije, naj se vse osebe, ki so prestopile iz JLA (dezertirale), z umikom na varne položaje, zaščiti, da jih JLA ne bi zajela. S tem, ko je zakonodajalec sprejel ZVV-A, s katerim je uvedel dve kategoriji pripadnikov TO, je po mnenju pobudnikov brez posebnih pooblastil in postopka sprejel zakon z učinkom za nazaj, s čimer je pobudnikom ukinil že obstoječe, a še ne uveljavljene pravice iz ZVV. Izpodbijana določba naj bi bila zato v neskladju s 155. členom Ustave. V neskladju naj bi bila tudi s prvim odstavkom 14. člena Ustave in z duhom 14. člena UZITUL, saj naj bi z njo zakonodajalec uzakonil dvojna merila za pridobitev statusa vojnega veterana, ki temeljijo na ideološko političnih-predsodkih do tistih pripadnikov stalne sestave TO, ki so v TO prestopili iz enot JLA. Izpodbijana določba naj bi uvedla neenakost med tistimi pripadniki TO, ki so prestopili iz JLA in so pravico pred sprejemom ZVV-A že uveljavili, in tistimi, ki tega še niso storili. Zato naj bi bila v neskladju tudi z drugim odstavkom 14. člena Ustave. Pobudniki v utemeljitev pravnega interesa prilagajo listine, iz katerih izhaja, da Upravna enota Brežice za pozitivno rešitev prošnje za priznanje statusa vojnega veterana zahteva potrdilo o sodelovanju pri obrambi države v času agresije ter da je Ministrstvo za obrambo zahtevke za izdajo potrdila o njihovem sodelovanju pri obrambi države v času agresije zavrnilo, ker niso sodelovali pri neposrednih obrambnih aktivnostih.