Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih...

862. Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav

Na podlagi tretjega in petega odstavka 17. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12 in 57/12) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen)

(1)

Ta uredba določa za male in srednje kurilne naprave:

-

merila za razvrščanje kurilnih naprav;

-

gorivo, ki se sme uporabljati v kurilnih napravah;

-

vrednotenje emisij snovi v dimnih plinih;

-

mejne vrednosti emisije snovi iz kurilnih naprav;

-

ukrepe v zvezi z zmanjševanjem emisije snovi v zrak;

-

obratovalni monitoring emisije snovi v zrak.

(2)

Za vprašanja o emisiji snovi v zrak iz srednjih kurilnih naprav, ki niso urejena s to uredbo, se uporablja predpis, ki ureja emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.

(3)

Ta uredba se uporablja tudi za določanje mejnih vrednosti emisij snovi v zrak in obratovalnega monitoringa emisij snovi v zrak, ki nastanejo pri uporabi odpadkov v malih in srednjih kurilnih napravah, razen če to ni posebej določeno v predpisu, ki ureja sežig odpadkov, predpisu, ki ureja vrsto dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega ali predpisu, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja. Pri uporabi odpadkov se upošteva mejna vrednost, kot je določena za brikete in pelete iz naravnega lesa.

2. člen

(uporaba)

(1)

Določbe te uredbe se uporabljajo za emisijo snovi iz malih in srednjih kurilnih naprav ne glede na to, ali je uporabljeno gorivo trdno, tekoče ali plinasto, in ne glede na to, ali gre za pripravo tople vode, pare ali vročega olja, posredno sušenje ali druge postopke obdelave predmetov ali materiala, razen za kurilne naprave:

-

v katerih se odpadki sosežigajo skladno z določbami predpisa, ki ureja emisijo snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov,

-

ki so kotli za kuhanje žganja, ki jih uporabljajo mali proizvajalci žganja v skladu s predpisom, ki ureja trošarino, ali

-

pri katerih se produkti zgorevanja uporabljajo neposredno v proizvodnem procesu, predvsem pri neposrednem segrevanju, sušenju ali drugih postopkih obdelave predmetov ali materiala, na primer peka jedi z neposrednim stikom z vročimi dimnimi plini ali s podobnim načinom priprave jedi, v pečeh za ponovno segrevanje ali v pečeh za toplotno obdelavo.

(2)

Določbe te uredbe se ne uporabljajo za napravo, ki je:

-

namenjena dogorevanju zaradi čiščenja odpadnih plinov s sežiganjem, če ne obratuje kot samostojna kurilna naprava,

-

namenjena pridobivanju električne energije ali toplote v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih plinskih turbin z vhodno toplotno močjo manj kakor 50 MW in iz nepremičnih motorjev z notranjim izgorevanjem,

-

reaktor za kemijske procese ali

-

kurilna naprava, ki v skladu s stanjem tehnike obratuje brez dimovodnih naprav, kot je na primer infrardeči grelnik na plinasto gorivo.

3. člen

(pojmi)

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:

1.

črnina dimnih plinov je po Ringelmannu merilo za njihovo sajavost pri zgorevanju goriva. Njihova črnina se primerja z lestvico šestih polj različne črnosti (Ringelmannova lestvica), ki se stopnjujejo od 0 do 5, pri čemer je vsako naslednje polje za 20 odstotkov bolj črno od prejšnjega. S to lestvico se vidno presoja črnina dimnih plinov, izpuščenih skozi odvodnik kurilne naprave;

2.

delegirana uredba je uredba Komisije Evropske unije, ki določa vsebino energijske nalepke in standardiziranih podatkov za posamezno skupino proizvodov na podlagi Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o navajanju porabe energije in drugih virov izdelkov, povezanih z energijo, s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku (UL L št. 153 z dne 18. 6. 2010, str. 1);

3.

dimni plini so odpadni plini iz male ali srednje kurilne naprave, ki so onesnaženi s snovmi v trdnem, tekočem ali plinastem stanju; njihov volumenski pretok je izražen v kubičnih metrih na uro (m3/h) pri normni temperaturi 273 K in tlaku 101,3 kPa ter po korekciji za vsebnost vodnih hlapov v m3/h;

4.

dimno število je merilo za sajavost dimnih plinov, ki se ugotavlja na podlagi stopnje potemnelosti filtrirnega papirja. Potemnelost filtrirnega papirja se primerja z lestvico desetih polj različne intenzitete počrnelosti od popolnoma bele na prvem polju lestvice do popolnoma črne na desetem polju lestvice, pri čemer se ugotavlja, kateri stopnji v lestvici je počrnelost najbližja. Dimno število se meri pri tekočem in plinastem gorivu;

5.

dobavitelj je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki dobavlja kurilno napravo v državah članicah Evropske unije ali uvaža kurilno napravo iz držav zunaj Evropske unije ali jo proizvaja;

6.

emisija snovi je kakršenkoli izpust snovi iz male ali srednje kurilne naprave v zrak;

7.

enosobna kurilna naprava je mala kurilna naprava na trdno gorivo, ki je namenjena zlasti ogrevanju prostora v stavbi, v katerega je postavljena, vključno s štedilniki s posredno ogrevano pečico ali brez nje;

8.

gorivo so vse v kurišče dovedene gorljive snovi, vključno z negorljivimi sestavinami;

9.

kurilna naprava je generator toplote, v katerem se toplota pridobiva z zgorevanjem goriva (npr. kondenzacijski, nizkotemperaturni, toplovodni, vročevodni in parni kotli), ter generatorji toplega ali vročega zraka, vključno s pomožnimi napravami, zlasti za pripravo, razprševanje oziroma mešanje goriva z zgorevalnim zrakom. Kurilna naprava je lahko mala, srednja ali velika;

10.

kurilna naprava s kombinirano kurjavo je naprava, v kateri lahko izmenično zgorevata dve ali več vrst goriva;

11.

kurilna naprava z mešano kurjavo je naprava, v kateri hkrati zgorevata dve ali več vrst goriva;

12.

kurišče je del kurilne naprave, v kateri zgoreva gorivo;

13.

kvalitativno spremljanje koncentracije celotnega prahu je trajna meritev emisije celotnega prahu z merilniki za nadzor prepustnosti filtra v skladu s standardom SIST EN 15859;

14.

mala kurilna naprava je kurilna naprava, ki je sestavljena iz enega ali več kurišč ter veznih elementov za odvajanje dimnih plinov skozi odvodnik in iz odvodnika dimnih plinov, če njena vhodna toplotna moč ne presega vrednosti, določene s to uredbo za male kurilne naprave;

15.

najvišja temperatura ogrevalnega medija je njegova najvišja temperatura pri izstopu iz kurilne naprave;

16.

naravni les je les, ki je lahko obdelan samo mehansko;

17.

nazivna toplotna moč kurilne naprave je najvišja, v trajnem pogonu koristno oddana toplota v časovni enoti. Če ima kurilna naprava izraženo območje toplotne moči, je nazivna toplotna moč tista, ki je trenutno nastavljena in označena na tej napravi. Brez te posebne oznake se za nazivno toplotno moč šteje najvišja vrednost v območju toplotne moči, ki je dosežena pri normalnem obratovanju kurilne naprave;

18.

obstoječa mala ali srednja kurilna naprava je kurilna naprava, ki se je uporabljala na dan uveljavitve te uredbe;

19.

odprti kamin je enosobna kurilna naprava na trdno gorivo, ki je zlasti namenjena neposrednemu ogrevanju prostora v stavbi, v katerega je postavljena, in obratuje odprto ter ni namenjena izključno za pripravo jedi;

20.

osnovna peč je enosobna kurilna naprava na trdno gorivo, ki je zgrajena iz mineralnih vrst materiala z veliko specifično toplotno kapaciteto zaradi shranjevanja toplote ter obrtniško zgrajena na kraju uporabe;

21.

poraba goriva kurilne naprave je poraba, izražena v količini goriva na časovno enoto in izmerjena med trajnim obratovanjem kurilne naprave;

22.

srednja kurilna naprava je kurilna naprava, ki je sestavljena iz enega ali več kurišč ne glede na vrsto uporabljenega goriva ter veznih elementov za odvajanje dimnih plinov skozi odvodnik in iz odvodnika dimnih plinov, če njena vhodna toplotna moč ne presega vrednosti, določene s to uredbo za srednje kurilne naprave;

23.

toplotna izguba z dimnimi plini je toplota, ki jo kurilna naprava oddaja z njimi in se za kurilne naprave na tekoče in plinasto gorivo izračuna na podlagi enačbe iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe;

24.

toplotni izkoristek kurilne naprave je razmerje med toplotno močjo, ki jo ta naprava oddaja ogrevalnemu mediju, ter zmnožkom kurilne vrednosti in porabe goriva, izraženo v odstotkih. Toplotni izkoristek kurilne naprave se lahko izračuna iz izmerjene toplotne izgube z dimnimi plini na način iz priloge 1 te uredbe;

25.

trgovec je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki daje kurilno napravo na trg končnemu uporabniku;

26.

upravljavec kurilne naprave je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali fizična oseba, ki ima v posesti kurilno napravo med njenim obratovanjem, ali oseba, ki je vložila zahtevo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje kurilne naprave;

27.

vhodna toplotna moč kurilne naprave je toplotna moč, izračunana na podlagi kurilne vrednosti goriva in količine goriva, ki pri trajnem pogonu kurilne naprave lahko zgori v časovni enoti. Kurilna vrednost se opredeli za vsak primer posebej.

II. MALE IN SREDNJE KURILNE NAPRAVE

4. člen

(merila za razvrščanje kurilnih naprav)

Posamična kurilna naprava se določi kot mala ali srednja kurilna naprava glede na:

-

svojo vhodno toplotno moč,

-

namen uporabe z zgorevanjem goriva pridobljene toplote in

-

vrsto goriva, ki se uporablja za zgorevanje v kurišču.

5. člen

(male kurilne naprave)

(1)

Mala kurilna naprava je tista, ki proizvaja toploto za ogrevanje prostorov v stavbah ali za ogrevanje sanitarne vode v stavbah ali za oboje, če je njena:

-

vhodna toplotna moč manjša od 1 MW pri uporabi trdnega goriva iz 1. točke tretjega odstavka tega člena,

-

vhodna toplotna moč manjša od 5 MW pri uporabi tekočega goriva iz 2. točke tretjega odstavka tega člena ali

-

vhodna toplotna moč manjša od 10 MW pri uporabi plinastega goriva iz 3. točke tretjega odstavka tega člena.

(2)

Za malo kurilno napravo se šteje tudi:

-

naprava, ki uporablja trdno gorivo ter delno ali v celoti proizvaja toploto za soproizvodnjo ali proizvodnjo elektrike, izvajanje tehnoloških procesov (na primer priprava tople vode za tehnološke namene, pare ali vročega olja), posredno sušenje ali druge postopke obdelave predmetov ali materiala, če je vhodna toplotna moč manjša od 1 MW;

-

naprava, ki uporablja tekoče ali plinasto gorivo za soproizvodnjo toplote in elektrike, če vhodna toplotna moč ne presega vrednosti iz prejšnjega odstavka in se proizvedena toplota uporablja tudi za ogrevanje prostorov stavb.

(3)

V mali kurilni napravi, razen v odprtem kaminu, se lahko uporabljajo:

1.

trdno gorivo:

-

naravni les v vseh oblikah (drva, žagovina, kosi, odrezki, lubje, storži) in lesni ostanki, ki nastajajo pri obdelavi in predelavi lesa ter proizvodnji pohištva (barvan ali lakiran les, iverne in vlaknene plošče ter drugi lepljeni izdelki), če vsebnost katerakoli nevarne snovi v ostankih ne presega mejne vrednosti onesnaževala za več kot 25 odstotkov in so pri tem vsebnosti ostalih onesnaževal znotraj predpisanih mejnih vrednosti za ostanke iz neonesnažene biomase iz priloge 4, ki je sestavni del te uredbe. Delež mase vode v naravnem lesu in lesnih ostankih na maso vlažnega lesa mora biti manjši od 20 odstotkov, razen če se gorivo uporablja v napravah, ki so po navedbah proizvajalca primerne za gorivo z večjo vsebnostjo vode;

-

briketi ali peleti iz naravnega lesa, če za njihovo proizvodnjo ni uporabljeno vezivo, razen veziva iz škroba, rastlinskega stearina, melase ali celuloznih vlaken;

-

premog ter briketi in koks iz premoga, če vsebnost celotnega žvepla ne presega 1 odstotek mase goriva;

2.

tekoče gorivo:

-

plinsko olje v skladu s predpisom, ki ureja fizikalno-kemijske lastnosti tekočega goriva, ki je namenjeno uporabi kot gorivo za ogrevanje;

-

druge vrste tekočega goriva, kot so metanol, etanol in neobdelano rastlinsko olje in metil ester iz rastlinskega olja, če pri zgorevanju ne povzročajo višjih emisij kot plinsko olje;

3.

plinasto gorivo: zemeljski plin in utekočinjeni naftni plin.

(4)

V odprtem kaminu se lahko uporablja samo naravni les v kosih, vključno s skorjo (polena, sekanci, dračje, storži), lesni ostanki ali briketi ali peleti iz naravnega lesa.

6. člen

(srednje kurilne naprave)

(1)

Srednja kurilna naprava je kurilna naprava, ki:

-

iz trdnega goriva proizvaja toploto, če je vhodna toplotna moč enaka ali večja od 1 MW in manjša od 50 MW,

-

iz tekočega goriva proizvaja toploto za ogrevanje stavb, če je vhodna toplotna moč enaka ali večja od 5 MW in manjša od 50 MW,

-

iz plinastega goriva proizvaja toploto za ogrevanje stavb, če je vhodna toplotna moč enaka ali večja od 10 MW in manjša od 50 MW ali

-

iz tekočega ali plinastega goriva, delno ali v celoti proizvaja toploto za tehnološke procese (na primer priprava tople vode za tehnološke namene, pare ali vročega olja) ali posredno sušenje ali druge postopke obdelave predmetov ali materiala, proizvodnjo elektrike, če je njena nazivna toplotna moč večja od 4 kW in vhodna toplotna moč manjša od 50 MW.

(2)

V srednji kurilni napravi se lahko poleg trdnega goriva iz 1. točke tretjega odstavka prejšnjega člena kot gorivo uporabljajo tudi:

-

ostanki biomase rastlinskega izvora iz proizvodnje in obdelave celuloze, papirja in kartona ter proizvodnje živil in pijač (v nadaljnjem besedilu: biomasni ostanki), če vsebnost katerakoli nevarne snovi v ostankih ne presega mejne vrednosti onesnaževala za več kot 25 odstotkov in so pri tem vsebnosti ostalih onesnaževal znotraj predpisanih mejnih vrednosti za ostanke iz onesnažene biomase iz priloge 4 te uredbe;

-

koks iz nafte;

-

premog ter briketi in koks iz premoga z vsebnostjo celotnega žvepla več kot en odstotek mase goriva, če je naprava opremljena z razžvepljevalno napravo;

-

vse trdno gorivo iz tega in prejšnjega člena z deležem mase vode v gorivu na maso vlažnega goriva nad 20 odstotkov, če se uporabljajo v napravah, ki so po navedbah proizvajalca primerne za gorivo z večjo vsebnostjo vode.

(3)

V srednji kurilni napravi iz druge alineje prvega odstavka tega člena in v srednji kurilni napravi, ki delno ali v celoti proizvaja toploto za tehnološke procese (na primer priprava tople vode za tehnološke namene, pare ali vročega olja) ali posredno sušenje ali druge postopke obdelave predmetov ali materiala ter proizvodnjo elektrike, z vhodno močjo enako ali večjo od 1 MW, se lahko poleg tekočih goriv iz 2. točke tretjega odstavka prejšnjega člena kot gorivo uporablja tudi:

-

emulgirani naravni bitumen in težko kurilno olje, če se uporabljata v skladu z določbami predpisa, ki ureja fizikalno-kemijske lastnosti tekočega goriva;

-

biogorivo, pridobljeno z biološko obdelavo odpadkov;

-

mast in olje iz živalskih stranskih proizvodov, če so izpolnjeni pogoji iz Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (UL L št. 300 z dne 14. 11. 2009, str. 1).

(4)

V vseh srednjih kurilnih napravah se lahko poleg plinastega goriva iz 3. točke tretjega odstavka prejšnjega člena kot gorivo uporabljajo tudi koksni plin, sintetični plin, rafinerijski plin, plin iz blata čistilnih naprav, odlagališčni plin, hlapi metanola in bioplin.

7. člen

(združevanje več kurilnih naprav v eno veliko kurilno napravo)

(1)

Ob namestitvi dveh ali več srednjih kurilnih naprav, katerih skupna vhodna toplotna moč je enaka ali večja od 50 MW, se vse naprave štejejo kot ena velika kurilna naprava, če ministrstvo, pristojno za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), v postopku za presojo vplivov na okolje ali v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje kurilnih naprav ugotovi, da je tehnično izvedljivo izpuščati njihove dimne pline skozi skupni odvodnik dimnih plinov in da tako odvajanje ne bi povečalo cene siceršnje namestitve posamičnih odvodnikov dimnih plinov za več kakor 100 odstotkov.

(2)

Ugotovitev ministrstva iz prejšnjega odstavka se vključi v poročilo o presoji vplivov na okolje oziroma v okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje kurilnih naprav.

7.a člen

(meritev onesnaževal v ostankih)

(1)

Upravljavec, ki uporablja ali daje na trg lesne ostanke iz prve alineje 1. točke tretjega odstavka 5. člena te uredbe in biomasne ostanke iz prve alineje drugega odstavka 6. člena te uredbe, mora zagotoviti izvajanje meritve nevarnih snovi v teh ostankih.

(2)

Meritev nevarnih snovi v ostankih se mora opraviti:

-

pred prvo uporabo ali dajanjem na trg, in

-

v roku 30 dni po uvedbi novega ali spremembi obstoječega tehnološkega procesa proizvodnje lesnih izdelkov, ki vključuje nove vhodne lesne materiale, predhodno že obdelane s kemičnimi sredstvi, ali drugačne sestavine lepil, premazov in drugih kemičnih sredstev za pripravo ali zaščito lesa, ki se uporabljajo pri obdelavi lesa in proizvodnji pohištva, ali

-

v roku 30 dni po uvedbi novega ali spremembi obstoječega tehnološkega procesa obdelave biomase, posledica česar je drugačna kemična sestava biomasnih ostankov.

(3)

Meritev nevarnih snovi iz prejšnjega odstavka lahko izvaja le pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki je za to akreditiran po standardu SIST EN ISO/IEC 17025 za določanje onesnaževal iz priloge 4 te uredbe.

(4)

Upravljavec iz prvega odstavka tega člena mora rezultate opravljenih meritvah nevarnih snovi skladno z drugim odstavkom tega člena hraniti najmanj pet let in ministrstvu ali pristojnemu inšpektorju na zahtevo omogočiti vpogled vanje.

(5)

Ne glede na določbi prvega in drugega odstavka tega člena ni treba izvajati meritve:

-

nevarnih snovi v lesnih ostankih ali biomasnih ostankih, ki izvirajo izključno iz mehanske obdelave;

-

pentaklorfenola v biomasnih ostankih.

(6)

Če vsebnost nevarnih snovi v lesnih ostankih preseže mejne vrednosti, ki so za male kurilne naprave določene v prvi alineji 1. točke tretjega odstavka 5. člena te uredbe, se lahko ti ostanki štejejo kot biomasni ostanki, ki se uporabljajo v srednji kurilni napravi, če ne presegajo mejnih vrednosti iz prve alineje drugega odstavka 6. člena te uredbe. Če vsebnost nevarnih snovi v biomasnih ostankih preseže mejne vrednosti, ki so določene v prvi alineji drugega odstavka 6. člena te uredbe, se ti ostanki štejejo za odpadke.

III. VREDNOTENJE EMISIJE SNOVI

8. člen

(vsebnost dušika v tekočem gorivu)

(1)

Mejna koncentracija dušikovih oksidov v dimnih plinih srednje kurilne naprave, ki uporablja plinsko olje, določena v 16. členu te uredbe, se uporablja za plinsko olje, v katerem vsebnost dušika ne presega referenčne vrednosti dušika 140 mg/kg. Za večje vsebnosti dušika v plinskem olju je treba izmerjeno koncentracijo dušikovih oksidov v dimnih plinih preračunati na referenčno vsebnost dušika po metodi iz standarda SIST EN 267 (dodatka b in c).

(2)

Mejna koncentracija dušikovih oksidov v dimnih plinih srednje kurilne naprave, ki uporablja goriva iz tretjega odstavka 6. člena te uredbe, določena v 16. členu te uredbe, velja, kadar vsebnost dušika ne presega 0,09 masnega odstotka. Za večje vsebnosti dušika se mejna koncentracija določi na podlagi naslednjega izračuna:

mejna koncentracija dušikovih oksidov =

- 830 * x(na 2) + 1700 * x + 200,

pri čemer je x vsebnost dušika v teh vrstah goriva, izražena v masnih odstotkih.

9. člen

(upoštevanje računske vsebnosti kisika)

Koncentracije snovi v dimnih plinih iz kurilnih naprav se preračunajo na koncentracijo v suhih dimnih plinih, upoštevajoč računske vsebnosti kisika, ki so določene s to uredbo.

10. člen

(kurilne naprave z mešano kurjavo)

(1)

Za kurilno napravo z mešano kurjavo se določi mejna koncentracija tako, da se mejne koncentracije za vsako vrsto goriva posebej pomnožijo z deležem toplotne energije, ki ga gorivo prispeva v kurišče. Tako pomnožene vrednosti mejnih koncentracij se seštejejo.

(2)

Mejne koncentracije v dimnih plinih odvodnika kurilne naprave z več kurišči, v katerih se uporablja različno gorivo, se določijo na način iz prejšnjega odstavka.

(3)

Če je toplotni prispevek goriva, za katerega so v skladu s to uredbo določene največje mejne koncentracije, v kurilni napravi z mešano kurjavo vsaj 50 odstotkov, veljajo za emisijo snovi iz take kurilne naprave mejne koncentracije, ki so določene za to gorivo.

(4)

Za kurilno napravo s kombinirano kurjavo veljajo mejne koncentracije za tisto gorivo, ki trenutno zgoreva. Pri preklopu obratovanja kurišča s trdnega goriva na plinasto ali tekoče veljajo še štiri ure po preklopu mejne koncentracije za trdno gorivo.

(5)

Za kurilno napravo s kuriščem z zgorevanjem v vrtinčnem sloju veljajo mejne koncentracije za trdno gorivo, določene s to uredbo, tudi ob mešani oziroma kombinirani kurjavi.

IV. MEJNE VREDNOSTI EMISIJE SNOVI ZA MALE KURILNE NAPRAVE

11. člen

(mejne vrednosti emisije snovi za male kurilne naprave na trdno gorivo)

(1)

Mejne vrednosti emisije snovi in najnižji toplotni izkoristek so za posamezno vrsto enosobne kurilne naprave določene v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.

(2)

Za male kurilne naprave, ki uporabljajo trdno gorivo in niso enosobne kurilne naprave, osnovne peči ali odprti kamini, je:

1.

mejna koncentracija celotnega prahu:

-

90 mg/m3 za nazivno toplotno moč 4 kW ali več, če je trdno gorivo premog,

-

100 mg/m3 za nazivno toplotno moč 4 kW ali več, če je trdno gorivo naravni les v vseh oblikah ali lesni ostanki razen briketov ali peletov, in

-

60 mg/m3 za nazivno toplotno moč 4 kW ali več, če so trdno gorivo briketi ali peleti iz naravnega lesa;

2.

mejna koncentracija ogljikovega monoksida:

-

1000 mg/m3 za nazivno toplotno moč 4 kW ali več in manjšo od 500 kW, če je trdno gorivo premog, naravni les v vseh oblikah ali lesni ostanki, razen briketov ali peletov,

-

800 mg/m3 za nazivno toplotno moč 4 kW ali več in manjšo od 500 kW, če so trdno gorivo briketi ali peleti iz naravnega lesa, in

-

500 mg/m3 za nazivno toplotno moč 500 kW ali več, če je trdno gorivo premog, naravni les v vseh oblikah, lesni ostanki ali briketi ali peleti;

3.

računska vsebnost kisika v dimnih plinih male kurilne naprave 13 odstotkov.

12. člen

(mejne vrednosti emisije snovi za male kurilne naprave na tekoče gorivo)

(1)

Za male kurilne naprave, ki uporabljajo tekoče gorivo, je:

1.

dimno število:

-

največ 2 za nazivno toplotno moč, manjšo od 11 kW, in

Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav

Časovnica