na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Uredba o emisiji snovi v zrak iz srednjih kurilnih naprav, plinskih turbin in nepremičnih motorjev
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 17-736/2018, stran 2663 DATUM OBJAVE: 16.3.2018
VELJAVNOST: od 31.3.2018 / UPORABA: od 31.3.2018
RS 17-736/2018
Verzija
4 / 4
Čistopis se uporablja od 22.9.2022 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 15.2.2026: AKTUALEN.
736. Uredba o emisiji snovi v zrak iz srednjih kurilnih naprav, plinskih turbin in nepremičnih motorjev
Na podlagi drugega, četrtega in petega odstavka 17. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16 in 61/17 – GZ) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o emisiji snovi v zrak iz srednjih kurilnih naprav, plinskih turbin in nepremičnih motorjev
o emisiji snovi v zrak iz srednjih kurilnih naprav, plinskih turbin in nepremičnih motorjev
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1)
Ta uredba v skladu z Direktivo (EU) 2015/2193 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal iz srednje velikih kurilnih naprav v zrak (UL L št. 313 z dne 28. 11. 2015, str. 1) določa pravila za nadzor nad emisijami žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in prahu ter pravila za monitoring emisij ogljikovega oksida iz srednjih kurilnih naprav, plinskih turbin in nepremičnih motorjev.
(2)
Ta uredba za srednje kurilne naprave, plinske turbine in nepremične motorje določa tudi ukrepe v zvezi z zmanjševanjem emisij snovi v zrak, zahteve za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja in zahteve za vpis v evidenco naprav.
2. člen
(uporaba)
(1)
Določbe te uredbe se uporabljajo za srednje kurilne naprave z vhodno toplotno močjo, enako ali večjo od 1 MW in manjšo od 50 MW, ne glede na to, ali je uporabljeno gorivo trdno, tekoče ali plinasto, in ne glede na to, ali gre za pripravo tople vode, pare ali vročega olja, posredno sušenje ali druge postopke obdelave predmetov ali materiala, razen za kurilne naprave:
1.
iz predpisa, ki ureja sežigalnice odpadkov in naprave za sosežig odpadkov;
2.
z vhodno toplotno močjo, večjo od 15 MW, ki se z upoštevanjem agregacijskega pravila iz predpisa, ki ureja mejne vrednosti emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav, štejejo za velike kurilne naprave;
3.
na kmetijah s skupno vhodno toplotno močjo, ki je enaka ali manjša od 5 MW, ki kot gorivo uporabljajo izključno nepredelan perutninski gnoj iz točke a 9. člena Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (UL L št. 300 z dne 14. 11. 2009, str. 1);
4.
pri katerih se plinasti produkti zgorevanja uporabljajo neposredno v proizvodnem procesu, predvsem pri neposrednem segrevanju, sušenju ali drugih postopkih obdelave predmetov ali materiala;
5.
pri katerih se plinasti produkti zgorevanja uporabljajo za neposredno plinsko ogrevanje zaprtih prostorov za izboljšanje delovnih razmer;
6.
namenjene naknadnemu zgorevanju zaradi čiščenja odpadnih plinov iz industrijskih procesov s sežiganjem, če ne obratujejo kot samostojne kurilne naprave;
7.
za pogon vozil ali plovil;
8.
za regeneracijo katalizatorjev iz kreking procesov;
9.
za pretvorbo vodikovega sulfida v žveplo;
10.
ki se kot reaktorji uporabljajo v kemični industriji;
11.
za pridobivanje koksa;
12.
ki so rekuperatorji toplote pri plavžih;
13.
ki se uporabljajo kot krematoriji za upepelitev pokojnikov v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost;
14.
ki so kotli za predelavo v obratih za proizvodnjo papirne kaše;
15.
ki za proizvodnjo energije v rafinerijah mineralnega olja in plina uporabljajo samo trdna, tekoča ali plinasta rafinerijska goriva iz faze destilacije in pretvorbe pri rafiniranju surove nafte, vključno z rafinerijskim gorivnim plinom, sinteznim plinom, rafinerijskimi olji in naftnim koksom, ali rafinerijska goriva skupaj z drugimi gorivi;
16.
ki se uporabljajo za raziskovalne ali razvojne dejavnosti, povezane s kurilnimi napravami.
(2)
Določbe te uredbe se uporabljajo tudi za plinske turbine in nepremične motorje z vhodno toplotno močjo, manjšo od 50 MW, ne glede na to, ali je uporabljeno gorivo tekoče ali plinasto, in ne glede na to, ali gre za pridobivanje električne energije ali toplote ali za opravljanje mehanskega dela, razen za:
1.
nepremične motorje, katerih efektivna moč je manjša ali enaka 560 kW in za katere je izdano potrdilo o tipski odobritvi, iz katerega je razvidno, da so emisije snovi v zrak v skladu z zahtevami predpisa, ki ureja emisije plinastih onesnaževal in delcev iz motorjev z notranjim zgorevanjem, namenjenih za vgradnjo v necestne premične stroje;
2.
plinske turbine in motorje, ki se uporabljajo za pogon vozil, plovil ali zrakoplovov;
3.
plinske turbine in nepremične motorje za proizvodnjo energije v rafinerijah mineralnega olja in plina, ki uporabljajo samo tekoča ali plinasta rafinerijska goriva iz faze destilacije in pretvorbe pri rafiniranju surove nafte, vključno z rafinerijskim gorivnim plinom, sinteznim plinom in rafinerijskimi olji, ali rafinerijska goriva skupaj z drugimi gorivi;
4.
plinske turbine z vhodno toplotno močjo, večjo od 15 MW, in nepremične motorje z vhodno toplotno močjo, večjo od 15 MW, ki se z upoštevanjem agregacijskega pravila iz predpisa, ki ureja mejne vrednosti emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav, štejejo za velike kurilne naprave;
5.
plinske turbine in nepremične motorje, ki se uporabljajo za raziskovalne ali razvojne dejavnosti, povezane s turbinami in motorji.
(3)
Določbe te uredbe se uporabljajo tudi za združevanje več srednjih kurilnih naprav, plinskih turbin in nepremičnih motorjev v eno napravo v skladu z 10. členom te uredbe, če je skupna vhodna toplotna moč te naprave enaka ali večja od 50 MW, razen če tako napravo sestavlja kurilna naprava iz 2. točke prvega odstavka tega člena ali plinska turbina ali motor iz 4. točke prejšnjega odstavka.
(4)
Za vprašanja o emisiji snovi v zrak iz srednjih kurilnih naprav, plinskih turbin in nepremičnih motorjev, ki niso urejena s to uredbo, se uporablja predpis, ki ureja emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.
(5)
Za vprašanja glede obratovalnega monitoringa emisije snovi v zrak iz srednjih kurilnih naprav, plinskih turbin in nepremičnih motorjev, ki niso urejena s to uredbo, se uporablja predpis, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter pogoje za njegovo izvajanje.
3. člen
(pojmi)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1.
biomasa so:
-
proizvodi iz katerih koli rastlin iz kmetijstva ali gozdarstva, ki se z namenom izkoriščanja vsebovane energije uporabljajo kot gorivo,
-
rastlinski odpadki iz kmetijstva in gozdarstva,
-
rastlinski odpadki iz živilskopredelovalne industrije, če se pridobljena toplota izkoristi,
-
odpadna rastlinska vlakna iz proizvodnje celuloze in iz proizvodnje papirja iz celuloze, če se sosežigajo na kraju proizvodnje in se pridobljena toplota izkoristi,
-
odpadna pluta,
-
lesni odpadki, razen tistih, ki zaradi obdelave lesa z zaščitnimi sredstvi in premazi lahko vsebujejo halogenirane organske spojine ali težke kovine in so predvsem odpadki pri graditvi ali rušenju objektov;
2.
dimni plini so odpadni plini iz srednje kurilne naprave, plinske turbine in nepremičnega motorja, ki so onesnaženi s snovmi v trdnem, tekočem ali plinastem stanju;
3.
dimno število je merilo za sajavost dimnih plinov, ki se ugotavlja na podlagi stopnje potemnelosti filtrirnega papirja. Potemnelost filtrirnega papirja se primerja z lestvico desetih polj različne intenzitete počrnelosti od popolnoma bele na prvem polju lestvice do popolnoma črne na desetem polju lestvice, pri čemer se ugotavlja, kateri stopnji v lestvici je počrnelost najbližja. Dimno število se meri pri tekočem in plinastem gorivu;
4.
dizelski motor je motor, ki deluje na osnovi Dieslovega cikla in za izgorevanje goriva uporablja kompresijski vžig;
5.
dušikovi oksidi (v nadaljnjem besedilu: NOx) sta dušikov oksid in dušikov dioksid, izražena kot dušikov dioksid (NO2);
6.
emisija snovi v zrak je izpust snovi iz srednje kurilne naprave v zrak (v nadaljnjem besedilu: emisija snovi);
7.
gorivo je katera koli trdna, tekoča ali plinasta gorljiva snov;
8.
kurišče je del kurilne naprave, v kateri zgoreva gorivo;
9.
motor na dve gorivi je motor, ki uporablja kompresijski vžig in deluje na osnovi Dieslovega cikla pri zgorevanju tekočih goriv ter na osnovi Ottovega cikla pri zgorevanju plinastih goriv;
10.
naprava je srednja kurilna naprava, plinska turbina in nepremični motor;
11.
naprava s kombinirano kurjavo je naprava, v kateri lahko izmenično zgorevata dve ali več vrst goriva;
12.
naprava z mešano kurjavo je naprava, v kateri hkrati zgorevata dve ali več vrst goriva;
13.
naravni les je les, ki je obdelan samo mehansko;
14.
nepremični motor je motor z notranjim zgorevanjem, ki s tem, da gorivo zgoreva v enem ali več valjih z izmenično delujočimi bati, pretvarja toploto v mehansko delo z vrtenjem gredi (v nadaljnjem besedilu: motor). Motor je lahko plinski motor, dizelski motor ali motor na dve gorivi;
15.
nova srednja kurilna naprava, turbina ali motor je srednja kurilna naprava, turbina ali motor, ki ni obstoječa srednja kurilna naprava, turbina ali motor;
16.
odvodnik je del naprave, namenjen za nadzorovano izpuščanje odpadnih plinov iz naprave v zrak;
17.
obratovalne ure so čas, izražen v urah, ko kurilna naprava obratuje in izpušča v zrak emisije, razen obdobij zagona in zaustavitve;
18.
obstoječa srednja kurilna naprava, turbina ali motor je srednja kurilna naprava, turbina ali motor, ki je začel obratovati na trenutni lokaciji pred 20. decembrom 2018 ali za katerega je bilo izdano dovoljenje pred 19. decembrom 2017 v skladu s predpisom, ki ureja vrsto dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, ali predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, pod pogojem, da je začel obratovati najpozneje 20. decembra 2018;
19.
območje degradiranega okolja je del ozemlja Republike Slovenije, določen v predpisu, ki ureja kakovost zunanjega zraka, in ki je v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, določeno kot degradirano okolje zaradi onesnaženosti zraka;
20.
odpadek je odpadna snov ali predmet v skladu s predpisom, ki ureja odpadke;
21.
plinska turbina je rotacijski stroj, ki pretvarja toploto v mehansko delo in je sestavljen predvsem iz kompresorja, gorilnika za zgorevanje goriva in turbine (v nadaljnjem besedilu: turbina). Turbina lahko obratuje v odprtem ciklu, kombiniranem ciklu ali v soproizvodnji, vse z dopolnilnim kurjenjem ali brez;
22.
plinski motor je motor, ki deluje na osnovi Ottovega cikla in za izgorevanje goriva uporablja prisilni vžig;
23.
plinsko olje je plinsko olje, kot ga določa predpis, ki ureja fizikalno-kemijske lastnosti tekočega goriva;
24.
prah so delci katere koli oblike, zgradbe ali gostote, razpršeni v plinasti fazi pri pogojih na točki vzorčenja, ki se lahko po reprezentativnem odvzemu vzorca dimnega plina za analizo zberejo s filtriranjem pri določenih pogojih in ki po sušenju pri določenih pogojih ostanejo pred filtrom ali na filtru;
25.
srednja kurilna naprava je tehnična naprava, v kateri goriva oksidirajo z namenom, da se nastala toplota uporabi, kot npr. kondenzacijski, nizkotemperaturni, toplovodni, vročevodni in parni kotli ter generatorji toplega ali vročega zraka (v nadaljnjem besedilu: kurilna naprava);
26.
težko kurilno olje je težko kurilno olje, kot ga določa predpis, ki ureja fizikalno-kemijske lastnosti tekočih goriv;
27.
vhodna toplotna moč naprave je toplotna moč, izračunana na podlagi kurilne vrednosti goriva in količine goriva, ki pri trajnem pogonu naprave lahko zgori v časovni enoti (v nadaljnjem besedilu: toplotna moč). Kurilna vrednost se opredeli za vsako gorivo posebej;
28.
zemeljski plin je naravni plin v obliki metana z največ 20 volumskih odstotkov nečistoč in drugih sestavin.
II. OKOLJEVARSTVENO DOVOLJENJE IN EVIDENCA NAPRAV
4. člen
(okoljevarstveno dovoljenje)
(1)
Upravljavec mora za obratovanje naprave pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, če je naprava:
-
tudi naprava iz predpisa, ki ureja emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, za katero je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje;
-
del dejavnosti, ki lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega iz predpisa, ki ureja vrsto dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega.
(2)
Upravljavec mora za obratovanje naprave pridobiti okoljevarstveno dovoljenje tudi, če želi uveljavljati odstopanja od mejnih vrednosti emisij oziroma obratovalnega monitoringa iz tretjega odstavka 14. člena, 23., 24. in 25. člena te uredbe.
(3)
Če mora upravljavec pridobiti okoljevarstveno dovoljenje v skladu s predpisoma iz prvega odstavka tega člena, se zahteve te uredbe upoštevajo pri izdaji okoljevarstvenega dovoljenja. Za vprašanja glede pogojev za obratovanje, vloge, vsebine dovoljenja, obsega obratovalnega monitoringa, ki niso posebej urejena s to uredbo, se uporabljajo zahteve predpisov iz prvega odstavka tega člena.
(4)
Če naprava pridobi okoljevarstveno dovoljenje v skladu s tem členom, se ne vpiše v evidenco naprav iz 6. člena te uredbe oziroma se po uradni dolžnosti iz nje izbriše.
(5)
V javni evidenci upravljavcev, ki imajo okoljevarstveno dovoljenje, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), se posebej prikažejo okoljevarstvena dovoljenja za naprave po tej uredbi.
5. člen
(vsebina in vloga za okoljevarstveno dovoljenje)
(1)
Vloga za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja iz prejšnjega člena vsebuje tudi:
-
opis naprave, vključno s toplotno močjo naprave;
-
podatek o vrsti naprave (kurilna naprava, turbina, motor na dve gorivi, dizelski motor, plinski motor);
-
podatek o vrsti goriva (trdna biomasa, drugo trdno gorivo, plinsko olje, drugo tekoče gorivo razen plinskega olja, zemeljski plin, drugo plinasto gorivo razen zemeljskega plina);
-
podatek o deležu vrste goriva iz prejšnje alineje, ki se ali se bo povprečno uporabljala v daljšem obdobju za kurilne naprave s kombinirano kurjavo in kurilne naprave z mešano kurjavo;
-
podatek o sektorju dejavnosti naprave ali industrijskega kompleksa, kjer se ta naprava uporablja, kot je določen s šifro NACE v skladu z Uredbo (ES) št. 1893/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L št. 393 z dne 30. 12. 2006, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1893/2006);
-
podatek o pričakovanem številu obratovalnih ur naprave na leto in povprečni obremenitvi naprave.
(2)
Vlogi iz prejšnjega odstavka je treba priložiti:
-
izjavo upravljavca, da naprava, ki obratuje občasno, ne bo obratovala več ur, kot je določeno v 25. členu te uredbe;
-
opis tehničnih in gradbenih gabaritov s pripadajočimi stroški, ki omogočajo ministrstvu oceno stroškov ob namestitvi novih naprav iz prvega odstavka 10. člena te uredbe glede izpusta dimnih plinov skozi skupni odvodnik;
-
podatek o datumu začetka obratovanja naprave, ali če natančen datum začetka obratovanja ni znan, dokazilu, da je naprava začela obratovati pred 20. decembrom 2018.
(3)
Primer obrazca vloge za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja objavi ministrstvo v elektronski obliki na svojih spletnih straneh. Vloga za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja se vloži pisno.
(4)
Okoljevarstveno dovoljenje zaradi emisij iz naprav po tej uredbi vsebuje podatke iz prvega odstavka tega člena in naslednje podatke:
-
datum začetka obratovanja naprave;
-
določitev mejnih vrednosti emisij;
-
določitev posebnih zahtev po tej uredbi;
-
določitev ukrepov za zmanjševanje emisij snovi po tej uredbi;
-
obveznosti upravljavca v zvezi z izvajanjem monitoringa in poročanjem ministrstvu o njem.
6. člen
(evidenca naprav)
(1)
Če upravljavcu kurilne naprave, turbine s toplotno močjo, enako ali večjo od 1 MW, in motorja s toplotno močjo, enako ali večjo od 1 MW, ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja iz 4. člena te uredbe, se naprava vpiše v evidenco naprav.
(2)
Ministrstvo vpiše napravo iz prejšnjega odstavka v evidenco naprav na podlagi prijave upravljavca za vpis v evidenco naprav.
(3)
Prijava za vpis v evidenco naprav vsebuje vse podatke in opise iz petega odstavka tega člena. Potrdilo o vpisu v evidenco naprav se pridobi iz te spletne aplikacije.
(4)
Prijava za vpis v evidenco naprav se izpolni v spletni aplikaciji ministrstva, ki je dostopna na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/zrak/.
(5)
V evidenci naprav ministrstvo vodi podatke o:
-
firmi oziroma imenu in sedežu upravljavca naprave ter o kraju naprave;
-
toplotni moči naprave;
-
vrsti naprave (kurilna naprava, turbina, motor na dve gorivi, dizelski motor, plinski motor);
-
vrsti goriva (trdna biomasa, drugo trdno gorivo, plinsko olje, drugo tekoče gorivo razen plinskega olja, zemeljski plin, drugo plinasto gorivo razen zemeljskega plina);
-
deležu vrste goriva iz prejšnje alineje, ki se ali se bo povprečno uporabljala v daljšem obdobju za kurilne naprave s kombinirano kurjavo in kurilne naprave z mešano kurjavo;
-
datumu začetka obratovanja naprave, ali če natančen datum začetka obratovanja ni znan, dokazilu, da je naprava začela obratovati pred 20. decembrom 2018;
-
sektorju dejavnosti naprave ali industrijskega kompleksa, kjer se ta naprava uporablja, kot je določen s šifro NACE v skladu z Uredbo 1893/2006;
-
pričakovanem številu obratovalnih ur naprave na leto in povprečni obremenitvi naprave.
7. člen
(sprememba in izbris iz evidence naprav)
(1)
Upravljavec ministrstvu prijavi spremembo podatkov iz petega odstavka 6. člena te uredbe in namero prenehanja obratovanja naprave iz prvega odstavka 6. člena te uredbe pred izvedeno spremembo ali prenehanjem obratovanja naprave.
(2)
Ministrstvo podatke o spremembah iz prejšnjega odstavka vpiše v evidenco naprav v skladu s prejšnjim členom.
(3)
Ministrstvo izbriše napravo iz evidence naprav iz 6. člena te uredbe, če upravljavec prijavi namero prenehanja obratovanja naprave ali za napravo pridobi okoljevarstveno dovoljenje iz 4. člena te uredbe.
8. člen
(podatki o napravah)
(1)
Ministrstvo zbere in prikaže na svoji spletni strani skupaj tudi podatke o napravah iz 5. člena te uredbe iz evidence okoljevarstvenih dovoljenj in podatke o napravah iz 6. člena te uredbe iz evidence naprav, kot so določeni v petem odstavku 6. člena te uredbe.
(2)
Ministrstvo posodobi prikaz na spletni strani iz prejšnjega odstavka v 30 dneh od dneva izdaje okoljevarstvenega dovoljenja iz 5. člena te uredbe ter dneva prijave iz 6. in 7. člena te uredbe.
III. POSEBNE ZAHTEVE
9. člen
(ostanki iz biomase)
(1)
V napravah se kot gorivo lahko uporabljajo lesni ostanki, ki nastajajo pri obdelavi in predelavi lesa ter proizvodnji pohištva, kot so barvan ali lakiran les, iverne in vlaknene plošče ter drugi lepljeni izdelki (v nadaljnjem besedilu: lesni ostanki), in ostanki rastlinskega izvora iz proizvodnje in obdelave celuloze, papirja in kartona ter proizvodnje živil in pijač (v nadaljnjem besedilu: rastlinski ostanki), če vsebnost katere koli nevarne snovi v teh ostankih ne presega mejne vrednosti onesnaževala za več kot 25 % in so pri tem vsebnosti drugih onesnaževal znotraj predpisanih mejnih vrednosti za biomasne ostanke iz priloge, ki je sestavni del te uredbe.
(2)
Upravljavec, ki daje na trg lesne ostanke in rastlinske ostanke ali jih uporablja kot gorivo na mestu nastanka, mora zagotoviti izvajanje meritev nevarnih snovi v teh ostankih.
(3)
Meritev nevarnih snovi v lesnih ostankih in rastlinskih ostankih se mora opraviti:
-
pred prvo uporabo ali dajanjem na trg in
-
v 30 dneh od uvedbe novega ali spremembe obstoječega tehnološkega procesa proizvodnje lesnih izdelkov, ki vključuje nove vhodne lesne materiale, predhodno že obdelane s kemičnimi sredstvi, ali drugačne sestavine lepil, premazov in drugih kemičnih sredstev za pripravo ali zaščito lesa, ki se uporabljajo pri obdelavi lesa in proizvodnji pohištva, ali
-
v 30 dneh od uvedbe novega ali spremembe obstoječega tehnološkega procesa proizvodnje in obdelave celuloze, papirja in kartona ter proizvodnje živil in pijač, posledica česar je drugačna kemična sestava rastlinskih ostankov.
(4)
Meritve nevarnih snovi iz prejšnjega odstavka lahko izvaja le pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki je za to akreditiran po standardu SIST EN ISO/IEC 17025 za določanje onesnaževal iz priloge te uredbe.
(5)
Upravljavec iz drugega odstavka tega člena mora poročilo o rezultatih opravljenih meritev nevarnih snovi iz prejšnjega odstavka hraniti najmanj pet let in ministrstvu ali pristojnemu inšpektorju na zahtevo omogočiti vpogled vanje.
(6)
Ne glede na določbi prvega in drugega odstavka tega člena ni treba izvajati meritev:
-
nevarnih snovi v lesnih ostankih in rastlinskih ostankih, ki izvirajo izključno iz mehanske obdelave,
-
pentaklorfenola v rastlinskih ostankih iz proizvodnje živil in pijač.
(7)
Če vsebnost nevarnih snovi v lesnih ostankih in rastlinskih ostankih preseže mejne vrednosti, ki so določene prvem odstavku tega člena, se ti ostanki štejejo za odpadke in mora biti za njihovo uporabo pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje v skladu s predpisom, ki ureja odpadke.
10. člen
(združevanje več naprav v eno napravo)
(1)
Ob namestitvi dveh ali več kurilnih naprav ali turbin s toplotno močjo, enako ali večjo od 1 MW, ali motorjev s toplotno močjo, enako ali večjo od 1 MW, ki niso določene v 2. točki prvega odstavka 2. člena in 4. točki drugega odstavka 2. člena te uredbe, se kombinacija teh naprav šteje kot ena naprava, pri čemer se njihove toplotne moči seštejejo za namen določitve skupne toplotne moči naprave, če se dimni plini teh naprav izpuščajo skozi skupni odvodnik ali po oceni ministrstva tak odvod dimnih plinov ne bi povečal cene siceršnje namestitve posamičnih odvodnikov za več kot 100 %.
(2)
Za kombinacijo naprav iz prejšnjega odstavka se za vse naprave upošteva mejna vrednost emisije, kot je določena za skupno toplotno moč naprave. Če kombinacija naprav iz prejšnjega odstavka preseže skupno toplotno moč 50 MW, se za vse naprave upošteva mejna vrednost emisije, kot je določena glede na uporabljeno gorivo in vrsto naprave s toplotno močjo 50 MW.
IV. MEJNE VREDNOSTI EMISIJE SNOVI
11. člen
(uporaba mejnih vrednosti emisije snovi)
(1)
Mejne vrednosti emisij so izražene kot masa snovi na prostornino dimnih plinov pri temperaturi 273,15 K in tlaku 101,3 kPa ter po korekciji za vsebnost vodnih hlapov v mg/m3 pri vsebnosti kisika v dimnih plinih, izraženo v volumskih odstotkih, ki znaša:
-
6 % za kurilne naprave na trdna goriva,
-
3 % za kurilne naprave na tekoča in plinasta goriva,
-
15 % za turbine in motorje.
(2)
Pri uporabi goriv v napravah, za katere ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, se zanje ne uporabljajo mejne vrednosti za:
-
anorganske delce,
-
anorganske snovi v plinastem stanju,
-
organske snovi,
-
rakotvorne snovi,
-
vlakna,
-
mutagene snovi,
-
dioksine in furane.
(3)
Ne glede na določbo četrtega odstavka 2. člena te uredbe in prejšnji odstavek se mejna vrednost emisij za organske snovi določa samo za:
-
celotni organski ogljik iz 13. in 29. člena te uredbe,
-
formaldehid iz 18., 19. in 35. člena te uredbe.
12. člen
(naprave z mešano in kombinirano kurjavo)
(1)
Za napravo z mešano kurjavo se izračuna mejna vrednost emisije na naslednji način:
-
uporabi se mejna vrednost emisij, ki veljajo za posamezno vrsto goriva glede na toplotno moč naprave;
-
za vsako gorivo posebej se izračuna utežena mejna vrednost emisij kot zmnožek mejne vrednosti emisij iz prejšnje alineje in deleža toplotne moči, ki jo pri zgorevanju prispeva posamezno gorivo;
-
seštejejo se utežene mejne vrednosti emisij iz prejšnje alineje.
(2)
Za kurilno napravo s kombinirano kurjavo veljajo mejne vrednosti emisije snovi za tisto gorivo, ki trenutno zgoreva. Pri preklopu obratovanja kurišča s trdnega goriva na plinasto ali tekoče veljajo še štiri ure po preklopu mejne vrednosti za trdno gorivo.
13. člen
(mejne vrednosti emisije snovi za kurilne naprave na trdno gorivo)
(1)
Za obstoječe kurilne naprave, ki uporabljajo trdno gorivo, je mejna vrednost za:
1.
prah:
-
22 mg/m3 pri uporabi premoga, briketov in koksa iz premoga,
-
30 mg/m3 pri uporabi goriva, ki ni premog, briketi in koks iz premoga;
2.
CO:
-
160 mg/m3 pri uporabi premoga, briketov in koksa iz premoga,
-
225 mg/m3 pri uporabi goriva, ki ni premog, briketi in koks iz premoga;
3.
NOx:
-
375 mg/m3 pri uporabi naravnega lesa, lesnih ostankov, briketov in peletov iz naravnega lesa,
-
325 mg/m3 za kurilne naprave s kuriščem z zgorevanjem v lebdeči plasti pri uporabi premoga, briketov in koksa iz premoga,
-
450 mg/m3 za kurilne naprave s kuriščem z zgorevanjem v lebdeči plasti pri uporabi goriva, ki ni naravni les, lesni ostanki, briketi in peleti iz naravnega lesa ali premog, briketi in koks iz premoga,
-
430 mg/m3 za kurilne naprave, ki nimajo kurišča z zgorevanjem v lebdeči plasti, pri uporabi premoga, briketov in koksa iz premoga, s toplotno močjo, enako ali večjo od 10 MW,
-
600 mg/m3 za kurilne naprave, ki nimajo kurišča z zgorevanjem v lebdeči plasti, pri uporabi goriva, ki ni premog, briketi in koks iz premoga ali naravni les, lesni ostanki, briketi in peleti iz naravnega lesa, s toplotno močjo, enako ali večjo od 10 MW,
-
540 mg/m3 za kurilne naprave, ki nimajo kurišča z zgorevanjem v lebdeči plasti, pri uporabi premoga, briketov in koksa iz premoga, s toplotno močjo, manjšo od 10 MW,
-
575 mg/m3 za kurilne naprave, ki nimajo kurišča z zgorevanjem v lebdeči plasti, pri uporabi goriva, ki ni premog, briketi in koks iz premoga ali naravni les, lesni ostanki, briketi in peleti iz naravnega lesa, s toplotno močjo, manjšo od 10 MW;
4.
žveplov dioksid (v nadaljnjem besedilu: SO2):
-
270 mg/m3 za kurilne naprave s kuriščem z zgorevanjem v lebdeči plasti, razen če te mejne vrednosti ni mogoče doseči z ekonomsko upravičenimi ukrepi, pri čemer pa mejni emisijski faktor, izražen kot razmerje med maso žvepla v dimnih plinih in maso žvepla v gorivu, ne sme presegati 25 %,
-
1400 mg/m3 pri uporabi črnega premoga,
-
1500 mg/m3 pri uporabi goriva, ki ni črni premog;
5.
didušikov oksid 160 mg/m3 za kurilne naprave s kuriščem z zgorevanjem v lebdeči plasti pri uporabi premoga;
6.
celotni organski ogljik 15 mg/m3 pri uporabi naravnega lesa, lesnih ostankov, rastlinskih ostankov, briketov in peletov iz naravnega lesa.
(2)
Za nove kurilne naprave, ki uporabljajo trdno gorivo, je mejna vrednost za:
1.
prah:
-
50 mg/m3 za kurilne naprave s toplotno močjo, enako ali manjšo od 5 MW,
-
30 mg/m3 za kurilne naprave s toplotno močjo, večjo od 5 MW in enako ali manjšo od 20 MW,
-
20 mg/m3 za kurilne naprave s toplotno močjo, večjo od 20 MW;
2.
CO:
-
160 mg/m3 pri uporabi premoga, briketov in koksa iz premoga,
-
225 mg/m3 pri uporabi goriva, ki ni premog, briketi in koks iz premoga;
3.
NOx:
-
500 mg/m3 za kurilne naprave s toplotno močjo, enako ali manjšo od 5 MW,
-
300 mg/m3 za kurilne naprave s toplotno močjo, večjo od 5 MW;
4.
SO2:
-
200 mg/m3 pri uporabi biomase, vendar ne za kurilne naprave, v katerih se uporablja izključno lesna biomasa,
-
400 mg/m3 pri uporabi izključno lesne biomase in goriv, ki niso biomasa;
5.
celotni organski ogljik 15 mg/m3 pri uporabi naravnega lesa, lesnih ostankov, rastlinskih ostankov, briketov in peletov iz naravnega lesa.
14. člen
(mejne vrednosti emisije snovi za kurilne naprave na tekoče gorivo)
(1)
Za obstoječe kurilne naprave, ki uporabljajo tekoče gorivo, je mejna vrednost za:
1.
prah:
-
60 mg/m3 pri uporabi rastlinskih ostankov iz proizvodnje in obdelave celuloze,
-
50 mg/m3 pri uporabi goriv, ki niso rastlinski ostanki iz proizvodnje in obdelave celuloze, plinsko olje, metanol, etanol, neobdelano rastlinsko olje in metilester iz rastlinskega olja;
2.
dimno število 1 pri uporabi plinskega olja, metanola, etanola, neobdelanega rastlinskega olja in metilestra iz rastlinskega olja;
3.
CO:
-
96 mg/m3 pri uporabi rastlinskih ostankov iz proizvodnje in obdelave celuloze,
-
80 mg/m3 pri uporabi goriv, ki niso rastlinski ostanki iz proizvodnje in obdelave celuloze;
4.
NOx: