STA novice / Inšpekcija po novem preverja tudi kratkoročno oddajanje oskrbovanih stanovanj

Kot je danes objavil inšpektorat za okolje in prostor, v okviru katerega deluje stanovanjska inšpekcija, gre za novo zakonsko ureditev, pri kateri se praksa nadzornih organov še oblikuje. Vzorec tokratnega nadzora je določila po pregledu javno objavljenih oglasov za kratkoročno oddajanje stanovanj na spletnih portalih. Obravnavala je pet primerov, pri katerih ni ugotovila nepravilnosti.

V nadzoru je na podlagi dokumentacije zavezancev preverila dejansko in pravno stanje. Primeri so se med seboj razlikovali: v dveh primerih so ponudniki kratkotrajno oddajanje prenehali izvajati ob začetku uporabe novega zakona o gostinstvu, v enem primeru se je dejavnost izvajala v poslovnem prostoru, drugem v večstanovanjski stavbi, kjer so bila potrebna soglasja lastnikov že pridobljena, tretji primer pa se sploh ni nanašal na kratkotrajno turistično oddajanje. Vseh pet postopkov je bilo po preveritvi dejanskega in pravnega stanja zaključenih oz. ustavljenih.

Nadzor je sicer pokazal razhajanja med podatki v posameznih evidencah ter uradno oz. dejansko namembnostjo objektov. To je pomembno za lastnike, sobodajalce in druge etažne lastnike, saj je prav od uradne klasifikacije stavbe odvisno, ali je kratkoročno turistično oddajanje dovoljeno in kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, poudarja inšpekcija.

Ena pomembnejših ugotovitev nadzora je, da iz oglasa za turistično nastanitev ni mogoče zanesljivo ugotoviti pravnega in gradbenega statusa objekta. Pri presoji je odločilna uradna namembnost stavbe oz. podatki iz gradbenega in uporabnega dovoljenja. Zgolj poimenovanje ali trženje nepremičnine kot "oskrbovano" oz. "varovano" stanovanje zato še ne pomeni, da je objekt tudi po gradbenih predpisih razvrščen kot stavba z oskrbovanimi stanovanji, opozarja.

Po novem zakonu o gostinstvu, ki se uporablja od 1. januarja 2026, kratkoročno oddajanje stanovanj turistom v stavbah, ki so opredeljene kot stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji, ni dovoljeno, in to ne glede na pridobljena soglasja.

Če se nastanitvena dejavnost opravlja v stanovanju v stavbi z oskrbovanimi stanovanji, lahko inšpekcija dejavnost začasno ali trajno prepove. Zagrožene globe za pravne osebe znašajo od 5000 do 50.000 evrov, za samostojne podjetnike od 3000 do 20.000 evrov, za posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, pa od 2000 do 12.000 evrov.

V večstanovanjskih stavbah je kratkoročno oddajanje dovoljeno, če so izpolnjeni vsi pogoji, med drugim soglasje 75 odstotkov vseh lastnikov stanovanj v stavb in hkrati soglasje vseh lastnikov stanovanj, ki mejijo na stanovanje, ki bi se kratkoročno oddajalo. Tudi ob teh soglasjih lahko etažni lastniki, ki se s kratkoročnim turističnim oddajanjem ne strinjajo, uveljavljajo sodno varstvo. Zakon namreč določa, da kratkoročno oddajanje ne sme čezmerno motiti drugih stanovalcev ali uporabe skupnih delov stavbe.

Inšpekcija je napovedala, da bo nadaljevala usmerjene nadzore ter obveščanje lastnikov, sobodajalcev, upravnikov in drugih deležnikov o pravilih kratkoročnega oddajanja, saj da pomemben vidik ni le ugotavljanje kršitev, temveč tudi ozaveščanje in pojasnjevanje pravil.

"Glede na to, da gre za novo ureditev področja kratkotrajnega oddajanja stanovanj turistom, namerava stanovanjska inšpekcija tudi v prihodnje izvajati preventivne nadzore na tem področju, pri čemer bo njihov obseg prilagajala drugim prednostnim nalogam inšpekcijskega nadzora. Nadzor je bil izveden na omejenem vzorcu petih primerov, zato ugotovitev ni mogoče posploševati na celotno področje kratkotrajnega oddajanja v Sloveniji," so zapisali.