STA novice / Noveli zakonov o volitvah v DZ in o DS končali zakonodajno pot

Zakonski noveli so v parlamentarni postopek vložili poslanci opozicijske Svobode, vendar že v začetku septembra nista prejeli zadostne podpore na seji odbora DZ za notranje zadeve in javno upravo, zato danes končujeta zakonodajno pot.

Poslanka Svobode Janja Sluga je ob tem danes v DZ znova spomnila, da je bil v prejšnjem mandatu sprejet zakon o funkcionarjih, ki ureja pogoj nekaznovanosti za imenovane funkcionarje. V takratni koaliciji so nato pripravili še paket zakonov, s katerimi bi uvedli pogoj nekaznovanosti za vse voljene funkcionarje - poslance, državne svetnike, predsednika republike, župane, podžupane in občinske svetnike.

Za vse so želeli uzakoniti pogoj, da funkcionar ne more biti posameznik, ki je bil obsojen na nepogojno zaporno kazen, daljšo od enega leta, za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Ta omejitev bi veljala še pet let po prestani kazni, zastarani kazni ali po tistem, ko je bilo prestajanje kazni opuščeno.

"Žal nam instituta nekaznovanosti in neizvoljivosti pri kandidiranju na volitvah za poslance in za državne svetnike takrat ni uspelo uzakoniti," je dejala Sluga.

Poudarila je, da so v Svobodi tokrat pričakovali drugačen izid zaradi strank, ki se "jasno in glasno zavzemajo za okrepljen boj zoper organiziran kriminal in proti korupciji", pri čemer je izpostavila Demokrate.

Dodala je še, da je Slovenija ena redkih evropskih držav, ki nima dosledno uveljavljenega pogoja nekaznovanosti.

Anton Šturbej (SDS) je ugovarjal, da v SDS podpirajo krepitev integritete nosilcev javnih funkcij, vendar "legitimen cilj ne zadostuje", rešitve pa morajo biti "jasno utemeljene, sorazmerno in sistemsko usklajene".

V poslanski skupini NSi, SLS in Fokus so menili, da gre pri zakonu o DS za "napačen in parcialen poseg v institucijo, ki po ustavni naravi ni strankarski parlament". Glede zakona o volitvah v DZ pa so trdili, da ne bi smeli omejevati možnosti za kandidiranje, saj so volivci tisti, ki na koncu odločajo.

"Ni prav, da interese ljudstva predstavljajo tisti, ki so v kazenskih postopkih, tisti, ki ne premorejo niti osnovnega nivoja integritete, tisti, ki so obsojeni za kazniva dejanja," pa je dejala Nataša Sukič (Levica).

"V zadnjih desetletjih je bilo v Sloveniji javno izpostavljenih več primerov funkcionarjev, ki so se znašli v kazenskih postopkih ali bili celo pravnomočno obsojeni. A kljub temu niso odstopili s svojih položajev oziroma so še naprej kandidirali za javne funkcije in bili celo izvoljeni. Danes sedijo z nami v tej dvorani. Takšno ravnanje spodkopava temelje države," je dodala.