STA novice / ECB z drugim zvišanjem obrestnih mer letos (dopolnjeno)

Medtem ko bo depozitna obrestna mera po novem pri 2,50 odstotka, bosta obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila pri 2,65 oziroma 2,90 odstotka. Nove obrestne mere bodo začele veljati 16. septembra.

"Konflikt na Bližnjem vzhodu še vedno ustvarja inflacijske pritiske, inflacija pa naj bi daljše obdobje ostala precej nad ciljno ravnijo. Današnja odločitev utrjuje odločenost Sveta ECB, da bo denarno politiko izvajal tako, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju stabilizirala na ciljni dvoodstotni ravni," so odločitev za spremembe utemeljili v ECB.

Kot so pojasnili, z današnjo odločitvijo za dvig ostajajo v dobrem položaju, da prebrodijo negotovost, ki jo je povzročilo dogajanje na Bližnjem vzhodu.

O ustrezni naravnanosti denarne politike se bodo tudi v naprej odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Tako bo Svet ECB pri sklepih o obrestnih merah izhajal iz ocene inflacijskih obetov in z njimi povezanih tveganj, pri čemer bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike, so napovedali v ECB. "Svet ECB se glede ravni ključnih obrestnih mer ne zavezuje vnaprej," so dodali.

Znova so izpostavili še, da so v okviru svojega mandata pripravljeni prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovili stabilizacijo inflacije na ciljni ravni v srednjeročnem obdobju in ohranili nemoteno delovanje transmisije denarne politike.

Predsednica ECB Christine Lagarde je na novinarski konferenci v Berlinu - dvodnevno sejo sveta ECB je namreč tokrat gostila nemška centralna banka Bundesbank - naknadno pojasnila, da se je gospodarstvo območja evra v drugem četrtletju kljub energetskemu šoku izkazalo za odporno. Rast je bila zabeležena v vseh državah in sektorjih, takšna dinamika pa se je verjetno nadaljevala tudi v tretjem četrtletju, je dodala.

"Predelovalne dejavnosti še naprej beležijo dobre rezultate, saj vlade povečujejo izdatke za obrambo in infrastrukturo. Zaupanje potrošnikov se je povzpelo z nizkih ravni, kar je pripomoglo k temu, da so storitve po začetnem energetskem šoku okrevale. Povečana aktivnost v zvezi z umetno inteligenco je opazna v storitvenih dejavnostih, podjetniških naložbah in izvozu," je povzela.

Trg dela je po njenih besedah ostal robusten, saj je stopnja brezposelnosti julija ostala nespremenjena na 6,4-odstotni ravni. Rast zaposlenosti in obsega delovne sile se še naprej upočasnjuje, medtem ko se je produktivnost postopoma izboljševala.

"Za višjo potencialno rast so potrebne strukturne reforme ob podpori vzdržnih javnih financ. Ključni gradniki so poenostavitev in poenotenje pravil na celotnem enotnem trgu v EU, pospešitev energetskega prehoda ter dokončanje unije prihrankov in naložb. Medtem ko se proces odločanja o pravnem okviru za digitalni euro premika v zaključno fazo, znova poudarjamo, da je pomembno čim prej doseči dogovor o svežnju o enotni valuti," je dejala Lagarde.

Javnofinančni odzivi na energetski šok bi morali biti začasni, ciljno usmerjeni in prilagojeni razmeram, je opozorila.

Glede inflacije je pojasnila, da plače še ne kažejo pomembnega odzivanja na energetski šok. Medletna rast sredstev za zaposlene na zaposlenega je v drugem četrtletju znašala 3,3 odstotka, potem ko je v prvem četrtletju dosegla 3,5 odstotka. K zajezitvi rasti stroškov dela na enoto proizvoda, ki se je s 3,5 odstotka v prvem četrtletju v drugem četrtletju upočasnila na 2,6 odstotka, je pripomoglo tudi naraščanje produktivnosti dela, je povedala.

Glede finančnih in denarnih razmer je medtem predsednica ECB opozorila, da so se bančne obrestne mere po junijskem dvigu ključnih obrestnih mer za posojila podjetjem zvišale z majskih 3,6 na junijskih in julijskih 3,8 odstotka. Stroški tržnega dolžniškega financiranja podjetij so julija znašali 4,0 odstotka, kar je podobno kot v prejšnjih mesecih ter precej nad ravnijo pred konfliktom na Bližnjem vzhodu.

Medletna stopnja rasti bančnih posojil podjetjem, ki se običajno z dolgim zamikom odziva na spremembe v denarni politiki, se je nadalje povečala s 4,0 odstotka v maju in juniju na 4,4 odstotka v juliju, je nadaljevala.

Obrestne mere za hipotekarna posojila so junija in julija ostale nespremenjene na ravni 3,5 odstotka, medtem ko se je rast hipotekarnega kreditiranja umirila s 3,1 odstotka v maju in juniju na 3,0 odstotka v juliju, je popis razmer sklenila Lagarde.