STA novice / Vlada sprejela predlog rebalansa letošnjega proračuna (dopolnjeno)

V predlogu rebalansa so proračunski prihodki načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, kar je za 6,3 odstotka več kot v lani sprejetem proračunu. Načrtovani odhodki znašajo 18,8 milijarde evrov in so od dosedanjih višji za 6,2 odstotka.

"Proračunski primanjkljaj bo znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je skladno s fiskalnimi pravili ter cilji iz prvotno sprejetega proračuna za letos," so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.

Kot so zapisali, je vlada pri pripravi upoštevala časovno omejitev črpanja sredstev Sklada za okrevanje in odpornost, spremembe delovne zakonodaje in dodatne obveznosti glede obrambnih izdatkov, v skladu s sprejetimi zavezami države.

"V ospredju prilagoditev je zagotovitev obsega pravic porabe za ukrepe iz načrta za okrevanje in odpornost, katerih črpanje je možno le še do konca leta, v lani sprejetih proračunih za leti 2026 in 2027 pa je bilo predvideno, da se bo del teh sredstev črpal še v letu 2027. Sredstva za proračunski sklad načrta se tako glede na sprejeti proračun povečujejo za 320 milijonov evrov," so navedli.

V lani sprejetem proračunu za letos so bila po njihovih navedbah prenizko načrtovana sredstva za obrambne izdatke. "V predlogu rebalansa se ta zvišujejo za 296 milijonov evrov, kar pomeni, da skupen obseg teh sredstev dosega 2,03 odstotka BDP. S tem se spoštuje zaveza, dana na vrhu zveze Nato," so pojasnili.

Dodatna proračunska sredstva so namenjena tudi pokrivanju obveznosti iz naslova zimskega regresa, dviga minimalne plače in uskladitve plač javnih uslužbencev v tujini. "V teh primerih gre za zakonske obveznosti, ki so bile sprejete po uveljavitvi proračuna za letošnje leto," so navedli.

Umarjeva napoved in izboljšanje gospodarskih gibanj za letos je po premierjevih besedah olajšalo pripravo rebalansa proračuna za letošnje leto in to kljub neznanki, ki ostaja zato, ker je razvojni zakon blokiran in zaradi tega niso znani nekateri javnofinančni učinki, ki bi jih ta zakon prinesel. "Tako se ta problem prelaga v proces priprave proračunskih dokumentov za naslednji dve leti," je dodal.

"Dobra novica je, da imamo, kar se tiče gospodarske rasti za letos, pozitivne trende. Za naslednji dve leti Umar napoveduje bistveno umirjanje. A koalicijska pogodba je razvojno naravnana, ukrepi bodo generirali gospodarsko rast. Tudi glede na napoved Umarja za naslednji dve leti napovedujem, da bo rast med najvišjimi v EU in da bo ustvarjena možnost za prerazporeditev ključnega razvojnega potenciala, to je nas ljudi," je orisal Janša.

Vlada bo predlog rebalansa sedaj poslala v DZ, minister za finance Andrej Šircelj pa ga bo podrobneje pojasnil v petek.

Umar je v jesenski napovedi, ki jo je objavil danes, močno izboljšal napoved gospodarske rasti za letos. Namesto dveodstotne rasti BDP po novem pričakuje 3,8-odstotno rast, ki je predvsem posledica znatnega pospeška v prvem polletju. V letih 2027 in 2028 se bo rast umirila na 2,5 oziroma na 2,3 odstotka.

Pospešek, ki je bil izrazit v prvi polovici leta, temelji na sovpadanju več dejavnikov - močnem izvoznem okrevanju, dodatno spodbujenem tudi z zagonom novih industrijskih zmogljivosti v farmacevtski in avtomobilski industriji, zaključevanju velikih investicijskih projektov ter nadaljnji rasti razpoložljivega dohodka in trošenja gospodinjstev, so navedli.