STA novice / Odbor DZ soglasno za znižanje trošarine na gorivo za kmetijstvo

Visoke cene nafte in goriv na svetovnih trgih občutimo vsi, vlada je ukrepala z znižanjem trošarin, a sedaj so možnosti, ki jih daje veljavna zakonodaja, skoraj v celoti izkoriščene, je predvideno rešitev utemeljeval državni sekretar na ministrstvu za finance Peter Papež.

Po predlogu bi zakonsko določeno trošarino za kurilno olje, ki se pri nas uporablja tudi kot gorivo za kmetijstvo, znižali 157,50 na 42 evrov za 1000 litrov. Na tej podlagi se bo lahko trošarina še dodatno znižala, do 21 evrov za 1000. "S tem povečujemo možnost države za blaženje stroškov gospodinjstev, ki se ogrevajo na kurilno olje, ter stroškov kmetijstva in tudi gozdarstva," je povedal Papež.

Če bo Slovenija dobila odobritev za znižanje trošarin pod mejo, ki jo določa evropska direktiva, bo imela vlada dodatne možnosti, da za obdobje naslednjih šest mesecev zniža trošarine tudi na dizelsko gorivo in 95-oktanski bencin.

"Če bodo cene na svetovnih trgih še naprej visoke ali če bi se cene dodatno zaostrile, bo lahko vlada z znižanjem trošarin hitreje in odločneje ublažila pritisk na končne cene goriv," je dejal Papež.

Alenka Bratušek (Svoboda) je opozorila, da vlada še ni izčrpala vseh možnosti - lahko bi namreč znižala marže trgovcem, ki jih je takoj v začetku mandata zvišala. Želi si sicer, da bi Slovenija soglasje za znižanje trošarin pod mejo iz direktive dobila, se pa boji, da je Evropska komisija slišala "vpitje" sedanje koalicije pred volitvami, da so "kašče prazne".

Vladimir Šega (Levica) je opozoril, da je izpad priliva iz trošarin ob znižanju, ki bi ga odobrila EU, za predvidenih šest mesecev veljavnosti ukrepa ocenjen na 256,5 milijona evrov. "Je prav, da subvencioniramo velike potrošnike goriv iz iste malhe, ki je namenjena upokojencem, šolstvu, zdravstvu, kulturi in tako dalje? Po mojem ne," je bil kritičen.

Franc Breznik in Andrej Kosi (SDS) sta ob pozivu k znižanju marž trgovcev izpostavila težavo dobičkonosnosti manjših bencinskih servisov na podeželju, ki so za lokalno okolje zelo pomembni. Vlada marž ni zvišala zato, "ker bi bili veliki ljubitelji Petrola ali drugih ponudnikov", je dejal Breznik, ampak ker na trgu ni popolne konkurence in ker si tudi ljudje na podeželju zaslužijo določen standard.

Aleksander Gungl (NSi, SLS, Fokus) je dodal, da marže niso visoke, so precej pod povprečjem EU, in da manjši servisi na podeželju, ki imajo precej manj prometa kot tisti v mestih, stežka preživijo.

Darko Ratajc (SD) je dejal, da pozdravljajo namero vlade, da si predvsem za naprej ustvari manevrski prostor za ukrepanje. Je pa opozoril, da bo treba predvideni manko v proračunu zagotoviti. Poleg tega je treba cenovno politiko voditi z ozirom tudi na cene v sosednjih državah, da ne bi bilo bencinskega turizma, ki dodatno obremenjuje okolje.