STA novice / Izvršitvi lanskega državnega proračuna mnenje s pridržkom

Kot je danes objavilo računsko sodišče, vlada tudi v letu 2025 ni zagotovila, da bi vsi upravljavci državnega premoženja najemnine od oddaje poslovnih prostorov nakazovali v državni proračun, zaradi česar je računsko sodišče od vlade zahtevalo izvedbo popravljalnega ukrepa. "Vlada je lani po 20 letih določila podrobnejše kriterije za določitev plačila za vodno pravico, pridobljeno z vodnim dovoljenjem, vendar naj bi se predpisana dajatev začela vplačevati v državni proračun šele v letošnjem letu," so navedli.

Realizirani primanjkljaj iz izvrševanja državnega proračuna v letu 2025 v znesku 4,575 milijarde evrov je bil pokrit z zadolževanjem v znesku 2,527 milijarde evrov in z zmanjšanjem denarnih sredstev v znesku 2,049 milijarde evrov. Porabljeno je bilo več denarnih sredstev, kot je bilo načrtovano, zadolževanje pa je bilo nižje od načrtovanega. "S tem se je struktura financiranja primanjkljaja bistveno spremenila glede na sprejeti proračun," so zapisali in dodali, da ministrstvo za finance ni izkazalo pravne podlage za spremembo strukture financiranja v ugotovljenem obsegu.

Pri proračunski rezervi so revizorji ugotovili, da je ministrstvo za naravne vire in prostor pet programov odprave posledic neposredne škode na stvareh vladi prepozno predložilo v obravnavo. Na področju tekočih in investicijskih odhodkov so bile med najpogostejšimi ugotovljene nepravilnosti pri izvajanju postopkov oddaje javnih naročil, med drugim v zvezi z neustreznim prevzemanjem obveznosti in preveritvijo upravičenosti in pravilnosti izplačil.

Pri več postopkih oddaje naročil so ugotovili nepravilnosti v ministrstvu za obrambo in v direkciji za infrastrukturo. "Pri slednji sta se dva postopka oddaje javnih naročil za nadgradnjo železniške postaje Ljubljana in nadgradnjo železniške postaje Nova Gorica nanašala na nedopustno spremembo zagotovljenih sredstev v povezavi z izbiro neustreznega postopka oddaje javnega naročila ter s tem izbiro izvajalcev," so navedli v računskem sodišču.

Nepravilnosti na področju transferov so ugotovili predvsem v zvezi z neizvajanjem nadzora nad posrednimi proračunskimi uporabniki oz. nad poslovanjem pravnih oseb. Ugotovili so tudi nepravilnosti v zvezi z neustrezno uporabo proračunskih sredstev, neustreznim prevzemanjem obveznosti, preveritvijo upravičenosti in pravilnosti izplačil, nespoštovanjem pogodbenih določil oz. določil razpisne dokumentacije in prepozno izdajo soglasij k letnim programom dela in finančnim načrtom javnih zavodov.

Največ nepravilnosti na področju transferov so ugotovili v ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, med drugim v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu. V ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so ugotovili nepravilnosti v zvezi z izvajanjem postopkov ponovne ocene upravičenosti do osebne asistence in javnim razpisom za sofinanciranje javnih in razvojnih socialnovarstvenih programov.

Ministrstvo za zdravje je lani v primerjavi s preteklimi leti izboljšalo nadzor nad dodelitvijo sredstev Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, s slednjim pa še vedno ni sklenilo pisne pogodbe s podrobnejšo ureditvijo medsebojnih razmerij obeh pogodbenih strank, predvsem z določitvijo nalog skrbnikov pogodb in načina predložitve ustrezne in zadostne podporne dokumentacije k zahtevkom. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje pa tudi lani še ni izvajalo ustreznega nadzora nad izplačili sredstev posrednim proračunskim uporabnikom, so navedli.

Vlada mora v roku 90 dni po prejemu revizijskega poročila računskemu sodišču predložiti odzivno poročilo. Sodišče pa je ob tem priporočila za izboljšanje poslovanja podalo ministrstvom za finance, pravosodje, notranje zadeve in javno upravo, demografijo, družino in socialne zadeve ter za okolje in prostor.