STA novice / Voditelji EU za okrepitev obrambne pripravljenosti in gospodarske konkurenčnosti (zbirno)

"Evropski svet poziva k pospešitvi dela na vseh področjih, da bi v prihodnjih petih letih odločno okrepili obrambno pripravljenost Evrope," so voditelji držav članic zapisali v sklepih in pozvali k prednostni obravnavi temu namenjenih predlogov Evropske komisije.

Ta je v sredo predstavila belo knjigo o prihodnosti evropske obrambe, med prednostnimi nalogami katere je povečanje obrambnih izdatkov. S predlaganimi ukrepi naj bi v prihodnjih letih mobilizirali do 800 milijard evrov dodatnih naložb v obrambo.

Pobuda vključuje vzpostavitev novega finančnega instrumenta EU, v okviru katerega bo državam članicam na voljo do 150 milijard evrov posojil. Obenem bodo lahko v obdobju 2025-2028 izkoristile t. i. nacionalno odstopno klavzulo, ki jim bo omogočila zvišanje obrambnih izdatkov za do 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) letno, ne da bi prekršile evropska proračunska pravila.

Druge prednostne naloge bele knjige so še povečanje vojaške pomoči Ukrajini, odprava vrzeli v obrambnih zmogljivostih članic in okrepitev evropske obrambne industrije.

Predsednica komisije Ursula von der Leyen je po vrhu pojasnila, da ime bele knjige Pripravljenost 2030 kaže na to, da gre za krepitev obrambe oziroma varnosti v širšem smislu.

S posojili bo namreč po njenih besedah mogoče financirati skupno naročanje obrambnih zmogljivosti - kot so rakete, droni in topništvo - infrastrukturo in izboljšanje vojaške mobilnosti, pa tudi opremo za sodobno elektronsko vojskovanje. To vključuje tudi kibernetski in komunikacijski vidik, je povedala.

Za to, da mora EU poskrbeti za obrambo oziroma varnost v širšem smislu, so si prizadevali predvsem premierji Španije Pedro Sanchez, Italije Giorgia Meloni in Slovenije Robert Golob.

Ta je ob prihodu na zasedanje povedal, da gre bela knjiga v pravo smer. Slovenija bo za zvišanje izdatkov predvidoma uporabila tako posojila kot možnost odstopanja od proračunskih pravil EU, je dejal.

Napovedal je, da bo načrt, ki bo vključeval konkretne ukrepe in razrez sredstev, vlada pripravila tekom aprila in ga tudi predstavila v državnem zboru.

Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je poudaril, da bosta finančni instrument in možnost odstopanja od evropskih fiskalnih pravil za potrebe obrambe članicam omogočila tudi povečanje vojaške podpore Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo, kar je bila sicer ločena tema četrtkovega zasedanja.

Glede tega se jim zaradi nasprotovanja madžarskega premierja Viktorja Orbana znova ni uspelo poenotiti. Voditelji 26 članic so nadaljnjo podporo Kijevu izrazili v izjavi, priloženi k sklepom. Med drugim so zapisali, da je EU pripravljena okrepiti pritisk na Rusijo, tudi z dodatnimi sankcijami. Obenem so Moskvo pozvali, naj pokaže politično voljo za konec vojne.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski jih je v nagovoru prek videopovezave pozval, da morajo zahodne sankcije ostati v veljavi, dokler se ruske sile ne bodo začele umikati z ukrajinskega ozemlja in dokler Rusija ne bo poplačala vse škode, ki jo je povzročila z agresijo.

Dodal je, da se po pogovoru ameriškega predsednika Donalda Trumpa in ruskega predsednika Vladimirja Putina, v katerem je slednji pristal na 30-dnevno prekinitev napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, ni nič spremenilo.

Zato po njegovih besedah EU ne sme zmanjšati podpore Ukrajini, ampak jo mora še povečati. Pri tem je izpostavil zračno obrambo in topniško strelivo. EU je pozval, naj jim čim prej namenijo pet milijard evrov za tovrstno strelivo.

Dobavo dveh milijonov izstrelkov v vrednosti okoli pet milijard evrov sicer predlaga visoka zunanjepolitična predstavnica unije Kaja Kallas, a danes voditelji dogovora o tem niso dosegli.

Tretja osrednja tema četrtkovega zasedanja je bila pospešitev ukrepanja za okrepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Kot prednostna področja ukrepanja so izpostavili poenostavitev obstoječih pravil in zakonodaje, znižanje cen energije ter mobilizacijo zasebnega kapitala.

Razprava o energetiki je po besedah predsednice komisije pokazala, da je cene energije mogoče znižati predvsem s povečanjem proizvodnje energije iz nizkoogljičnih virov, kot so obnovljivi viri in jedrska energija.

Voditelji so govorili še o konfliktu na Bližnjem vzhodu. Pozvali so k takojšnji obnovitvi prekinitve ognja med izraelsko vojsko in palestinskim islamističnim gibanjem Hamas v Gazi, ki je propadla v začetku tedna po vnovičnih izraelskih napadih.

Opravili pa so tudi krajšo razpravo o dogajanju v regiji Zahodnega Balkana, predvsem v Srbiji in BiH. Svet EU, v katerem se sestajajo predstavniki držav članic, so pozvali, naj to vprašanje obravnava prihodnji mesec.

Na zasedanju se jim je ob delovnem kosilu pridružil generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, ki je unijo označil za enega glavnih strateških partnerjev ZN in enega od stebrov multilateralnega odziva na vse izzive, s katerimi se sooča današnji svet.