STA novice / Državni svet tudi o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja

Kot so sporočili iz državnega sveta, predlog novele zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja predstavlja vsebinsko ozko in ciljno usmerjeno spremembo, ki ne posega v večje število členov zakona, temveč spreminja ureditev meril za določitev obmejnih problemskih območij.

Trenutno veljavnim merilom se dodaja novo, in sicer gostoto prebivalstva, nižjo od 50 odstotkov slovenskega povprečja. Občina bi morala ob tem še vedno neposredno mejiti na obmejno občino.

Predlog odgovarja predvsem na položaj redko poseljenih občin, ki se soočajo z demografskimi in razvojnimi težavami, vendar jih veljavna merila ne uvrščajo med obmejna problemska območja. Pridobitev tega statusa je pomembna, saj imajo ta območja prednost pri ukrepih razvojnih politik in pri pridobivanju sredstev na javnih razpisih, so pojasnili.

Ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Monika Kirbiš Rojs je izpostavila, da bo novela omogočila bolj celovito in pravično določanje obmejnih problemskih območij. Po simulaciji na podlagi podatkov iz leta 2024 bi se lahko dodatno vključilo šest občin, in sicer Bloke, Cerknica, Sodražica, Idrija, Železniki in Ljubno.

Novela drugih meril ne spreminja in tudi ne povečuje skupnega obsega sredstev, temveč želi z novim kriterijem doseči pravičnejše razvojne možnosti, ohranjanje poseljenosti in večjo gospodarsko vitalnost obmejnih območij, je dodala.

S predlogom novele gradbenega zakona pa želi državni svet po odločbi ustavnega sodišča znova urediti možnost pridobitve dovoljenja za objekt daljšega obstoja. Gre za vsebinsko razmeroma kratko novelo, ki v zakon dodaja dva nova člena. Prvi določa pogoje za pridobitev dovoljenja za objekte, ki so pred 1. januarjem 2005 obstajali v bistveno enakem obsegu in namembnosti, drugi pa ureja mnenje občine o prostorski sprejemljivosti takšnega objekta, so pojasnili v svetu.

Glavna novost glede na prejšnjo ureditev je po njihovih besedah vključitev občin in drugih pristojnih, ki dajejo mnenje, s čimer se krepi varstvo kmetijskih in gozdnih zemljišč, naravnih bogastev, okolja in drugih varovanih območij.

"Njen namen ni splošna legalizacija črnih gradenj, temveč omogočiti ureditev pravnega statusa starejših objektov tam, kjer je njihova ohranitev prostorsko in okoljsko sprejemljiva ter ni v nasprotju z javnim interesom," so izpostavili.

Državni svet je po usklajevanju z ministrstvom za finance tudi uskladil predlog finančnega načrta v višini 4,65 milijona evrov za leto 2027 in 4,88 milijona evrov za leto 2028. Največ sredstev je namenjenih plačam zaposlenih in izplačilom za delo državnih svetnikov, sledijo materialni stroški in investicije.