STA novice / Odbor DZ za infrastrukturo in energetiko skozi predlog rebalansa

Kot je dodal, so sredstva ministrstva vključno s sredstvi podnebnega sklada v višini 91,2 milijona evrov, sklada za obnovo v višini 93,8 milijona evrov ter sklada za okrevanje in odpornost v višini 108,5 milijona evrov še višja. Ministrstvo ima tako skupaj z njimi letos na voljo 1,81 milijarde evrov.

Med spremembami glede na sprejeti proračun je kot najpomembnejše naštel pokritje stroškov v okviru železniškega prometa oz. nadomestilo prevoznikom tovornega prometa, saj je bilo treba zaradi vpliva investicij za obratovanje javne železniške infrastrukture dodatnih 22,8 milijona evrov. Upoštevali so pokritje primanjkljaja pri izvajanju obvezne gospodarske javne službe javnega potniškega prometa v višini 50,3 milijona evrov in nižja sredstva od načrtovanih v realizaciji, povezanih s projekti EU.

Ministrstvo po njegovih besedah načrtuje nižjo porabo sredstev EU in slovenske udeležbe glede na sprejeti proračun, predvsem zaradi zamika gradnje evropsko sofinanciranih del v sklopu projekta novogradnje železniškega vozlišča Jesenice, zaradi revizijskih postopkov pri oddaji javnega naročila nadgradnje železniške proge Ljubljana-Divača ter zaradi zamikov pri oddaji in potrjevanju zahtevkov za izplačila iz naslova kohezijske politike na področju trajne mobilnosti in modernizacijskega sklada.

Za investicijsko vzdrževanje in gradnjo državnih cest je v predlogu predvidenih 304,9 milijona evrov in za investicije v železniško infrastrukturo 357,5 milijona evrov. Na področju železniške infrastrukture so v gradnji denimo daljinsko vodenje prometa na železniških progah prva faza, nadgradnja železniške postaje Ljubljana in proge Ljubljana-Divača tretja faza, železniško vozlišče na Jesenicah in gradnja železniškega nadvoza na Dunajski cesti v Ljubljani. Za vzdrževanja javne železniške infrastrukture in zagotavljanja varnosti je načrtovanih 158 milijonov evrov.

Sredstva se načrtuje za izboljšanje letalske povezljivosti, pomemben delež je namenjen za pripravo in sprejetje državnih prostorskih načrtov za letališča Maribor, Ljubljana in Portorož. Sredstva so načrtovana za nakup nepremičnin v koprskem tovornem pristanišču na koncesijskem območju in območju državnega prostorskega načrta za prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet, je povedal Jaklin.

Na področju trajnostne mobilnosti se največji delež namenja prevozu potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu ter proizvodnji energije in razvoju energetskih omrežij na podlagi zakona o financiranju izstopa iz premoga. Termoelektrarni Šoštanj se izplačuje nadomestilo, namenjeno pokrivanju upravičenih stroškov, letos je za zagotavljanje oskrbe s toplotno energijo predvideno 131,7 milijona evrov. A to se bo končalo prihodnje leto s koncem ogrevalne sezone.

Tomaž Lah iz Svobode in predsednik odbora Aleš Hojs iz SDS sta opozorila na umik subvencij za nakup električnih vozil in ocenila, da bi morali za to oblikovati neko prehodno obdobje oz. rešitev za tiste, ki so avte že naročili, sedaj pa bodo ostali brez subvencije. Jaklin je dejal, da tega, ali se je družba Borzen zaplanirala, ne more ocenjevati, poudaril pa je, da so sredstva, ki so bila za to na voljo in bi morala zadostovati do konca leta, pošla.

"Trenutno v podnebnem skladu ni načrtovanih in razpoložljivih finančnih sredstev za to, je pa pred nami novi večletni finančni okvir EU in tudi drugih skladov. To nam bo eventualno omogočalo, da ponovno načrtovane tovrstne aktivnosti v primeru, da bo pridobljeno tudi ustrezno soglasje," je dejal.

Na Lahovo vprašanje, ali ministrstvo ob ukrepih za soočanje z draginjo goriv razmišlja o morebitnih ukrepih, če bo v času kurilne sezone prišlo tudi do enormnih dvigov stroškov za ogrevanje, je Jaklin povedal, da je začasni okvir Evropske komisije za subvencije določenim panogam začel veljati z marcem. "Sedaj ga lovimo za rep, čakamo na soglasje Evropske komisije," je dejal.

Klemen Boštjančič iz Svobode je izrazil zaskrbljenost, da bo reogranizacija ministrstev - na infrastrukturno se je prenesel energetski del - slabo vplivala na črpanje sredstev iz načrta za okrevanje, kar pa je Jaklin zavrnil z navedbo, da je ministrstvo v celoti realiziralo vse kazalnike. Boštjančič je opozoril, da se pri cestah in železnicah denar seli v tekoče vzdrževanje in da so sredstva za energetsko učinkovitost prepolovljena.

V. d. direktorja Direkcije RS za infrastrukturo Nejc Vesel je povedal, da je prišlo do zmanjšanje sredstev, ker so se določeni projekti na cestni infrastrukturi zamaknili v prihodnje leto. "Če je bila vložena revizija, se dela niso izvedla po načrtu in temu primerno je sledilo zmanjšanje sredstev," je dejal. Na določenih odsekih je potrebno dodatno vzdrževanje, sicer bodo v prihodnje investicije dražje, je dodal. Omenil je zimsko službo, ki da je bila zelo podhranjena.

Na vprašanje Metke Pešl Šater iz Svobode, kaj se dogaja s cesto Ravne-Dravograd, je odgovoril, da je bil podpisan aneks za podaljšanje. Na terenu se je pokazalo, da bo zaradi slabe geološke sestave tal potrebno dodatno projektiranje nekega dela. "Sedaj se zadeva projektira, ko bo projektant našel ustrezno rešitev, se bo izvedla sanacija. Predvidevamo pa, da bo bo zaključeno spomladi 2027," je navedel.

Vladimir Šega iz Levice je bil kritičen do časovnice obravnave predloga proračuna, saj so imeli za pregled predloga na razpolago le en delovni dan. Obregnil se je tudi na navedbe koalicije izpred nekaj mesecev, da je državna malha prazna. "Sedaj pa imamo rebalans, ki nikomur ne jemlje, celo dodaja," je dejal.