STA novice / Izvedenec opozoril na velike razlike pri izračunu eskalacije pogodbe za Teš 6

Hren je v dopolnitvi izvedenskega mnenja pojasnil, da je bil z aneksom k osnovni pogodbi med Termoelektrarno Šoštanj (Teš) in Alstomom spremenjen referenčni datum za izračun podražitve pogodbe zaradi sprememb cen oz. eskalacije. Namesto 2. maja 2008 je bil določen 2. julij 2009, pogodbena vrednost pa je bila s skoraj 799 milijonov evrov znižana na 694,9 milijona evrov.

Če bi kot izhodišče upoštevali 2. julij 2009, bi po Hrenovem izračunu skupna eskalacija dosegla 128,8 milijona evrov. Če bi upoštevali tudi poznejšo določbo, da je 18,5 odstotka pogodbene vrednosti fiksne in ne eskalira, bi bila eskalacija 106,7 milijona evrov. Končna vrednost pogodbe z upoštevano eskalacijo bi tako znašala 823,7 milijona evrov.

Precej drugačno vrednost bi dobili, če bi bil kot izhodišče uporabljen datum sklenitve aneksa. V tem primeru je Hren izračunal 106,4 milijona evrov eskalacije oziroma 86,7 milijona evrov, če se upošteva, da 18,5 odstotka pogodbene vrednosti ne eskalira.

Še večje so razlike, če se pri izračunu upošteva prvotni referenčni datum 2. maj 2008. Pri vrednosti prvotne pogodbe nekaj manj kot 799 milijonov evrov bi eskalacija ob upoštevanju le pozitivnih indeksov znašala 40,3 milijona evrov. Če bi upoštevali tudi negativne indekse, bi se zmanjšala na 2,2 milijona evrov. Ob upoštevanju pozneje dogovorjenega 18,5-odstotnega fiksnega dela bi znašala 32,8 oziroma 2,1 milijona evrov, odvisno od tega, ali bi upoštevali negativne indekse.

Hren je izpostavil, da so bili negativni indeksi značilni predvsem za leti 2011 in 2012, ko so se zaradi padca borznih cen pocenili kovine, surovine in polizdelki. V letih 2013 in 2014 pa je bila pomembnejša eskalacija stroškov dela in inflacije, pri katerih so bili indeksi manj volatilni in so praviloma naraščali.

Ob tem je izvedenec opozoril na še eno pomembno nejasnost. V pogodbi se kot pomembno izhodišče za izračune omenja datum obvestila o začetku del, vendar v aneksih po njegovih ugotovitvah ni dokumenta, ki bi jasno določal, kdaj je bil ta datum določen. V dokumentaciji se sicer uporablja referenčni datum, vendar Hren pravi, da iz uradnih dokumentov ni mogoče natančno ugotoviti, kdaj je bil omenjeni datum določen.

Po njegovem razumevanju je datum vezan na Alstomov začetek oziroma načrtovanje posamezne faze proizvodnje ali storitve v okviru projekta. Ker pa zahtevanega dokumenta, ki bi ta datum natančno določil, v spisu ni, izhodišče ostaja odprto. Hren ne izključuje možnosti, da je bil dokument poslan Tešu, vendar v dokumentaciji ni našel sklicev nanj.

Hren je v dopolnitvi odgovoril tudi na vprašanje, kolikšna bi bila razlika v eskalaciji med 2. julijem in septembrom 2009. Na vrednost pogodbe po aneksu, to je 694,9 milijona evrov, bi nanesla 18,6 milijona evrov. Če bi se torej kot izhodišče upošteval september namesto 2. julija 2009, bi bila eskalacija za toliko nižja, pri čemer kapica na eskalacijo ni upoštevana.

Sodni senat je danes sprejel sklep, da se prvoobtoženega nekdanjega direktorja Teša Uroša Rotnika zaradi zdravstvenih težav do nadaljnjega začasno izloči iz sodnega postopka. Njegov zagovornik pa je sodišču predložil zdravniško opravičilo za vse obravnave, razpisane za ta mesec.

Rotnikov zagovornik je predlagal, da se današnja obravnava prekliče, ker po njegovem mnenju niso izpolnjeni pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženega, vendar je sodni senat njegov predlog zavrnil.

Tožilstvo Rotniku in soobtoženim očita zlorabo položaja pri izbiri izvajalca za gradnjo šestega bloka.

Obtoženi so doslej krivdo zanikali. Izjema je pravni naslednik proizvajalca opreme za elektrarne Alstom, ameriško podjetje General Electric, ki mu je sodišče naložilo plačilo 23 milijonov evrov denarne kazni in plačilo sodnih stroškov v višini 50.000 evrov. Z zlorabo položaja je sicer General Electric na račun Teša pridobil 261 milijonov evrov premoženjske koristi, ki pa jih je vrnil.