STA novice / V občinah pozivajo k višji povprečnini

Med glavnimi razlogi za rast stroškov v združenjih občin izpostavljajo plačno reformo v javnem sektorju, višjo minimalno plačo in obveznost izplačila zimskega regresa, kot tudi višje stroške energentov.

V Združenju občin Slovenije so tako ministrstvoma za finance ter za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj predlagali dvig povprečnine za drugo polovico letošnjega leta. Medtem ko je povprečnina za letos določena pri 835 evrih na prebivalca, bodo dejanski stroški po njihovem izračunu v tem letu okvirno znašali 925 evrov.

Predlagali so, da bi povprečnino za drugo polovico letošnjega leta na novo določili v višini najmanj 887,33 evra, koliko so po izračunu finančnega ministrstva znašali povprečni tekoči odhodki in tekoči transferi vseh občin na prebivalca v letu 2025, so za STA pojasnili v združenju.

V tem tednu je pobudo za zvišanje letošnje povprečnine ob rebalansu državnega proračuna sprejela tudi komisija DS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Predlaga zvišanje povprečnine na vsaj 855 evrov na prebivalca in poračun razlike od začetka leta v enkratnem znesku, izhaja iz pobude, ki je objavljena na spletni strani Združenja občin Slovenije, kjer pobudo pozdravljajo.

Prav tako dvig letošnje povprečnine kot nujen ocenjujejo v Skupnosti občin Slovenije. Kot so zapisali za STA, bi zvišanje na najmanj 855 evrov na prebivalca pomenilo zmeren delni popravek, ki pa še vedno ne bi pokril niti ugotovljenih stroškov iz leta 2025.

V občinskih združenjih opozarjajo, da razkorak med povprečnino in stroški ogroža tudi izvajanje razvojnih aktivnosti v občinah. Ker povprečnina ne pokriva dejanskih stroškov izvajanja zakonsko določenih nalog, morajo namreč razliko zagotavljati iz drugih lastnih sredstev. "To pa pomeni manj denarja za naložbe v vrtce, šole, športna igrišča, ceste in drugo javno infrastrukturo ter manj možnosti za financiranje športa, kulture in drugih programov, ki neposredno vplivajo na kakovost življenja občank in občanov," so za STA zapisali v Skupnosti občin Slovenije.

V občinah tako pričakujejo, da se bo rast stroškov ustrezno upoštevala tudi pri določitvi povprečnine za prihodnji dve leti. Postopek, ki se ponovi vsako jesen, se začne z izračunom povprečnih stroškov za financiranje občinskih nalog za naslednji dve leti, ki ga finančno ministrstvo občinam pošlje najpozneje do 1. julija. Te pa imajo nato do 1. septembra čas, da ministrstvu pošljejo mnenje k posredovanim izračunom. Zatem se začne postopek določitve povprečnine.

V združenjih občin so v ponedeljek za STA povedali, da vabila na pogajanja še niso prejeli. Kot so pojasnili v Združenju mestnih občin Slovenije, pri izračunu povprečnih stroškov še ne gre za predlog ministrstva za višino povprečnine, ampak je to le eden od elementov, ki se upošteva pri pogajanjih med vlado in združenji občin.

Povprečni stroški za financiranje občinskih nalog za leto 2027 po izračunih ministrstva znašajo 880,63 evra, za leto 2028 pa 878,49 evra. Po izračunih, ki so jih pripravili v občinskih združenjih, pa bodo stroški višji. Glede na simulacije Združenja občin Slovenije bodo v letu 2027 973,52 evra, leto kasneje pa 1020,86 evra.

Tudi po izračunih Skupnosti občin Slovenije zneska, ki ju je izračunalo ministrstvo, ne odražata dejanske ravni in dinamike stroškov občin. Za prihodnje leto predlagajo povprečnino v višini 960,6 evra na prebivalca, za leto 2028 pa 1002,38 evra.

Razlika med izračunom ministrstva in njihovim predlogom je po njihovih navedbah za leto 2027 znaša 79,97 evra na prebivalca. Pri 2.056.026 prebivalcih to pomeni približno 164,4 milijona evrov. Za leto 2028 razlika znaša 123,89 evra na prebivalca oz. približno 254,7 milijona evrov, so navedli za STA.

V Združenju mestnih občin Slovenije menijo, da bi glede na izračunane povprečne stroške za leto 2025 in pričakovan trend rasti stroškov povprečnina prihodnje leto morala znašati 958 evrov.

Vir financiranja občin oz. vir financiranja primerne porabe občin, ki se izračuna na podlagi povprečnine, je 54 odstotkov dohodnine, vplačane v predpreteklem letu. "Upoštevaje podatke o pobrani dohodnini v letu 2025 zbrana sredstva več kot zadoščajo, zato menimo, da bi moral biti naš predlog sprejemljiv vladni strani, ki je med drugim v koalicijsko pogodbo zapisala večje prilagajanje financiranja občin dejanskim stroškom," so za STA navedli v Združenju mestnih občin Slovenije.

Opozorili so tudi, da so zaradi rasti stroškov dela v javnem sektorju, ki je glavni generator višjih stroškov občin za izvajanje zakonskih nalog, nesorazmerno bolj prizadete mestne in druge večje občine, ki zagotavljajo širši nabor storitev in imajo zato večje število zaposlenih.

Dodali so, da se zaradi povprečenja stroškov te razlike v stroških v okviru povprečnine nikoli ne more pokriti, zato se zavzemajo za krepitev korektivnih mehanizmov izven povprečnine. Predlagajo povišanje sredstev, ki naslavljajo objektivne razlike med občinami in se financirajo z dodatnimi sredstvi, izven povprečnine.