STA novice / Kajzer ob 25. obletnici sporazuma o nasledstvu kolege pozval k njegovi uresničitvi

V pismu je izrazil tudi željo, da bi sporazum postal primer za prihodnje generacije, kako se lahko ob iskrenem iskanju skupnih interesov uveljavi dogovor v skupno korist, so sporočili z ministrstva za zunanje in evropske zadeve (MZEZ).

Sporazum o vprašanjih nasledstva po nekdanji Jugoslaviji so 29. junija 2001 na Dunaju podpisali zunanji ministri Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, takratne Zvezne republike Jugoslavije (pravna naslednica je Srbija) in Makedonije (sedaj Severna Makedonija). V veljavo je stopil 2. junija 2004, potem ko ga je kot zadnja ratificirala Hrvaška.

Na ministrstvu so ob tem izpostavili, da je sporazum po desetletju pogajanj dokončno potrdil zgodovinsko dejstvo, da je Jugoslavija razpadla in da je na njenem ozemlju nastalo omenjenih pet suverenih in enakopravnih držav naslednic. Je edinstvena mednarodna pogodba, ki določa načela za urejanje medsebojnih razmerij, pravic in obveznosti držav naslednic SFRJ.

Poziv ministra kolegom v državah naslednicah je po oceni MZEZ povsem na mestu, saj 25 let po podpisu ostaja še veliko odprtih vprašanj. Za Slovenijo najpomembnejša so vračanje predmetov kulturne dediščine in arhivskega gradiva, zaščita premoženja slovenskih podjetij in razdelitev ali razjasnitev preostalih finančnih sredstev oziroma obveznosti do tretjih držav in mednarodnih organizacij. Opraviti bo treba tudi zaključno fazo delitve diplomatskih nepremičnin nekdanje SFRJ v tujini in nadaljevati pogovore o nasledstvu stavbe Beneškega paviljona, so dodali.

Slovenija je sicer na podlagi sporazuma prevzela v last vse premoženje nekdanje SFRJ, ki se je nahajalo na njenem ozemlju ob razpadu države. Prevzela je tudi 13 diplomatsko-konzularnih predstavništev (DKP) v tujini, po skupni prodaji nekaterih DKP pa dobila 12 milijonov evrov.

Dobila je tudi povrnjen del finančnih sredstev nekdanje SFRJ v vrednosti okoli 220 milijonov evrov. Prevzela je 103 originale mednarodnih pogodb, ki so postale del diplomatskega arhiva zunanjega ministrstva, in 231 umetniških del slovenskih avtorjev, ki so se nahajala v DKP nekdanje SFRJ v tujini. Prevzela je tudi 13 originalnih zapisov slovenskih celovečernih filmov, v okviru priloge E pa je bilo urejeno vprašanje pokojnin.

Na MZEZ so še poudarili, da Slovenija vprašanja nasledstva obravnava prioritetno in jih redno vključuje v strateške dokumente na področju zunanje politike ter si aktivno prizadeva za njihovo reševanje. 25 let po podpisu sporazuma si želi "večje politične podpore in intenzivnejšega sodelovanja s strani ostalih držav naslednic, pa tudi več političnega poguma pri iskanju za vse sprejemljivih rešitev, ki bi privedle k polni implementaciji sporazuma, saj bo samo na ta način mogoče hitreje in učinkoviteje uresničevati dogovorjene zaveze", so še poudarili.