STA novice / GZS za razširitev sheme skrajšanega delovnika na del lesne industrije

Kot so v današnjem sporočilu za javnost pojasnili v zbornici, jih skrbi zlasti za podjetja s področja obdelave in predelave lesa, proizvodnje izdelkov iz lesa, plute, slame in protja - razen pohištva.

Industrijska proizvodnja v tem delu lesne industrije se je v obdobju 2021-2025 po njihovih navedbah v povprečju zmanjševala za 3,9 odstotka na leto. Zaradi bližnjevzhodne krize in s tem povezanega izpada prometa s kupci iz zalivskih držav, ki so bili pomembni odjemalci premijske hlodovine in obdelanega lesa, so se razmere v dejavnosti izrazito poslabšale, v prvih dveh mesecih letos je proizvodnja medletno nazadovala za 5,9 odstotka, so navedli.

Prodaja v panogi se je v prvih dveh mesecih leta skrčila za 2,1 odstotka, pri čemer je na tujih trgih upadla za 8,6 odstotka. Večina družb v dejavnosti je malih in srednje velikih, pri čemer nobena ne presega 100 milijonov evrov prodaje, so zapisali.

Povzeli so še trend delovno aktivnih v lesni industriji brez proizvodnje pohištva. Njihovo število se zmanjšuje že od oktobra 2022. Tedaj jih je bilo približno 9000, januarja letos denimo manj kot 8200, "kar kaže na pritisk zaradi pomanjkanja surovine in novih naročil".

V Avstriji je pristojno ministrstvo podjetjem iz te dejavnosti možnost sofinanciranja skrajšanega delovnega časa že odobrilo, je poudaril glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček.

Koristnost sheme skrajšanega delovnega časa se sicer v praksi že potrjuje, so zadovoljni v GZS. Po podatkih ministrstva za delo je bilo izplačanih približno 205.000 evrov delnega povračila nadomestila plače, s čimer je bilo podprtih več kot 1600 delovnih mest.

Vlada je shemo aktivirala v začetku decembra lani, marca pa jo je podaljšala, tako da je v veljavi do 5. junija. Trenutno velja za panoge proizvodnje oblačil, usnja in usnjenih izdelkov, nekovinskih mineralnih izdelkov, kovin, kovinskih izdelkov, motornih vozil, vozil ter pohištva. Velja tudi za tiskarsko dejavnost.

Upravičena podjetja ne smejo biti v postopku stečaja ali likvidacije oziroma imeti neplačanih obveznosti do države, hkrati pa tudi ne smejo biti (ne)posredni uporabnik državnega proračuna. Prav tako si ne smejo izplačevati dobičkov in dividend.

Pod temi pogoji lahko napotijo zaposlene na čakanje za pet do 20 ur tedensko. Za ta del delovnega časa, ko zaposleni ne delajo, država odobri nadomestilo v višini 60 odstotkov izplačane bruto plače delavca.

Shemo je sicer omogočil zakon o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas, ki je v veljavi od sredine julija lani.