STA novice / Varuhinja opozarja ESČP na pomen zaupnosti odnosa med stranko in njenim pravnim zastopnikom

Varuhinja v intervenciji opozarja tudi na vprašanje pravnega poklicnega privilegija v luči 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki zagotavlja pravico do zasebnega in družinskega življenja. Gre za pravilo, da se pogovor med odvetnikom in stranko ohrani zaseben in zaupen, da mu lahko stranka odkrito pove vse, kar je pomembno za njeno pravno pomoč, so zapisali pri Varuhu.

Varuhinja izpostavlja, da so prosilci za mednarodno zaščito v posebej ranljivem položaju in da je dostop do zaupne, kakovostne pravne pomoči ključen za dejanski dostop do sodnega varstva. Po njeni oceni ureditev, po kateri mora svetovalec za begunce določene informacije, pridobljene pri zastopanju prosilca v sodnem postopku, posredovati pristojnemu organu, močno posega v zaupnost razmerja med pravnim zastopnikom in stranko ter slabi zaupanje, brez katerega učinkovita pravna pomoč ni mogoča.

V Sloveniji pravno pomoč in zastopanje prosilcev za mednarodno zaščito pred sodišči praviloma zagotavljajo svetovalci za begunce po zakonu o mednarodni zaščiti. Izbirajo se z javnim razpisom, za petletni mandat pa jih imenuje ministrstvo za pravosodje. Za vpis na uradni seznam morajo izpolnjevati posebna izobrazbena in strokovna merila, med drugim univerzitetno izobrazbo iz prava, specializirano usposabljanje in izpit iz mednarodne zaščite in azilnega prava, so pojasnili.

Varuhinja opozarja, da v drugih sodnih postopkih pravno zastopanje praviloma lahko opravljajo pravniki z opravljenim pravniškim državnim izpitom. "Če se prosilec za azil odloči za pravno zastopanje zunaj sistema svetovalcev za begunce, ga lahko zastopa le pravnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom. Čeprav imajo prosilci pravico najeti odvetnika na lastne stroške, se za to predvidoma odloči zanemarljivo število prosilcev, predvsem zaradi visokih stroškov. Brezplačna pravna pomoč pa je zagotovljena praviloma le slovenskim državljanom. V praksi tako država prek sistema svetovalcev za begunce zagotavlja obliko brezplačne pravne pomoči in zastopanja prosilcem za mednarodno zaščito v sodnih postopkih," so zapisali.

Po oceni varuhinje je takšna ureditev vprašljiva tudi zaradi pravice do nediskriminatorne obravnave. Prosilci, ki si lahko privoščijo odvetnika, so varovani s pravico do zaupnosti, medtem ko so prosilci, ki so odvisni od sistema brezplačne pravne pomoči svetovalcev za begunce, v manj ugodnem položaju.

V sklepnem delu intervencije varuhinja posebej izpostavlja, da je zaupno razmerje ključno tudi pri obravnavi pobud Varuha.

Predstavnica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Urša Regvar se je novembra lani na ESČP obrnila v zvezi z nekaterimi členi zakona o mednarodni zaščiti, za katere je ustavno sodišče junija lani predhodno ugotovilo, da niso v neskladju z ustavo.