STA novice / Na ustanovni seji bodo poslanci potrjevali mandate in izbirali predsednika DZ (dopolnjeno) (ozadje)

Ustanovna seja se bo začela s slovensko himno, v protokolarnem delu bo na vrsti tudi nagovor dosedanje predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič. V preteklih mandatih je nov sklic DZ ob začetku dela nagovoril tudi predsednik republike, a predsednica Nataša Pirc Musar tega ne načrtuje.

Danes je to odločitev pojasnila z besedami, da predsednik republike ni tisti, ki se udeleži konstitutivne seje, pač pa jo le razpiše. Bo pa sejo pozorno spremljala, saj bo to "prvo sito, prvi preizkus morebitne nove koalicije, ki se bo izrisala na obzorju", je dejala novinarjem ob robu obiska Nove Gorice. Poslankam in poslancem pa je zaželela "vso srečo pri nabiranju 46 glasov", kolikor jih za izvolitev potrebuje predsednik ali predsednica DZ.

Po imenovanju vodstva MVK prekinitev seje DZ za obravnavo izidov volitev na delovnem telesu

Po potrditvi dnevnega reda nove poslance najprej čaka imenovanje predsednika in podpredsednika mandatno-volilne komisije (MVK). V komisiji imajo predstavnika vse poslanske skupine. Njihovi začasni vodje so se v sredo dogovorili, da bo vodenje komisije pripadlo poslanski skupini Demokratov. Mesto podpredsednika je pripadlo stranki Resni.ca. Kot izhaja iz predloga sklepa, vloženega v DZ, je kandidat za predsednika Tadej Ostrc, za podpredsednika pa Zoran Stevanović.

Po imenovanju vodstva MVK bodo sejo DZ prekinili, predvidoma se bo nadaljevala čez dve uri.

V vmesnem času se bo na seji sestala novoimenovana MVK, ki bo pregledala poročilo o izidu volitev, potrdila o izvolitvi poslancev in morebitne pritožbe kandidatov ali predstavnikov list.

To možnost bi lahko izkoristila še SDS, ki je po volitvah v DZ 22. marca podala že več ugovorov na izid volitev. Državna volilna komisija je v torek sicer zavrnila še zadnji ugovor SDS, ki ga je ta minuli teden podala na izvedbo volitev. Čas za vložitev pritožb na MVK je do začetka seje komisije.

DZ konstituiran s potrditvijo polovice mandatov

Ko bo komisija opravila svoje delo, bo DZ nadaljeval plenarno sejo, kjer bo odločal o potrditvi poslanskih mandatov. DZ o potrditvi odloči na podlagi poročila mandatno-volilne komisije o pregledu potrdil o izvolitvi ter o vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov ali predstavnikov list. Predstavil ga bo torej Ostrc. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin in razprava poslancev.

O nespornih mandatih bo DZ glasoval skupaj, o morebitnih spornih pa posebej. Poslanec, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Ko je potrjena vsaj polovica mandatov, je novi sklic DZ konstituiran, pravi poslovnik DZ, dosedanjemu pa mandatna doba preneha. Prav tako preneha mandat vladi, ki od tega trenutka naprej opravlja le še tekoče posle.

Mukotrpno iskanje potrebne večine za izvolitev predsednika DZ

Po potrditvi poslanskih mandatov poslance čaka izvolitev novega predsednika DZ. DZ bo takoj po začetku te točke sejo prekinil za pol ure za vlaganje predlogov kandidatur. Koliko kandidatov bo, še ni jasno. Na današnjih sestankih so sicer možnosti podpore enemu kandidatu iskali v strankah aktualne koalicije, največja parlamentarna stranka Svoboda, ki je mesto predsednika DZ zasedala v iztekajočem se sklicu, pa svojega kandidata v petek ne bo predlagala, je danes dejal njihov podpredsednik Matej Arčon.

Kot je razbrati iz neuradnih informacij v ozadju političnih preigravanj, prizadevanja za pridobivanje zadostne podpore še potekajo, pričakovati je tudi še usklajevanja pred začetkom ustanovne seje. Med možnimi scenariji, ki krožijo, je tudi pridobivanje glasov za kandidata, ki bi prihajal iz vrst Demokratov. To bi lahko nakazovale tudi današnje izjave predstavnikov aktualnega koalicijskega trojčka, ki na vprašanje, ali je možno, da kandidat, ki bi ga bili pripravljeni podpreti, ne bo prihajal iz nobene izmed strank koalicijskega trojčka, niso podali konkretnih odgovorov. Je pa koordinator Levice Luka Mesec dejal, da bo aktualni koalicijski trojček pri glasovanju "absolutno enoten".

Na drugi strani se o skupnem kandidatu pogovarjajo tudi v strankah t. i. tretjega stebra - NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca. Iz tega kroga se je zadnje dni v medijih sicer največkrat omenjalo možnost kandidature Janeza Ciglerja Kralja iz NSi, pa tudi ugibanja o Stevanoviću in Križanu. A je Stevanović še danes zanikal, da bi mu kdo mesto formalno ponudil, Križan pa je v sredo ocenil, da njegova izvolitev ne rešuje vsebinskih izzivov države.

Kandidata za predsednika DZ lahko predlaga najmanj deset poslancev, glasovanje je tajno, kandidat pa za izvolitev potrebuje večino vseh poslanskih glasov, torej najmanj 46. Lahko je hkrati predlaganih več kandidatov, možnih je tudi več krogov glasovanj.

To glasovanje zato praviloma začrta pot nove koalicije, običajno pa je funkcija predsednika DZ tudi pomemben del koalicijskih usklajevanj in je del kadrovskega razreza vsakokratne vladne koalicije. A ker sestava prihodnje koalicije tokrat še ni jasna, bi lahko stranke prišle tudi do dogovora o začasnem predsedniku, kar bi jim kupilo čas za koalicijska usklajevanja. Tako se je zgodilo dva mandata nazaj, ko je začasni predsednik postal prvak NSi Matej Tonin, četudi pozneje NSi ni vstopila v vlado Marjana Šarca.

Volitev na druge funkcije na tokratni ustanovni seji ne bo. Mora pa DZ v 30 dneh izvoliti podpredsednika DZ, predsednike in podpredsednike delovnih teles ter generalnega sekretarja DZ.

Po konstituiranju DZ stečejo postopki za imenovanje mandatarja. V prvem krogu ga lahko predlaga predsednica republike.

Ta je danes vnovič ponovila, da bo mandatarstvo podelila tistemu, ki bo najprej zbral 46 glasov poslancev. Meni, da je to tudi logična poteza. "Če želimo pohitriti postopke, ni nobenega smisla, da podeljujem mandat nekomu, ki nima 46 glasov, ker ne bo uspešen," je izpostavila. Kot je še spomnila, se bo po oblikovanju poslanskih skupin sestala z njihovimi vodji, ki se bodo z njo "pogajali za podelitev mandata". "Oni so tisti, ki mi bodo nosili število glasov, jaz bom morala pa šteti," je sklenila.