STA novice / V javni obravnavi predlog novih sprememb zakona o preprečevanju pranja denarja

Slovenija je nove zahteve prenovljene evropske zakonodaje na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, s katero se je dostop do registra dejanskih lastnikov omejil na osebe, ki zanj izkažejo upravičen interes, prenesla v domačo zakonodajo že z novelo zakona, ki jo je DZ sprejel julija lani.

Takrat se je določbe evropske direktive preneslo v delu, ki ureja dostop novinarjev, znanstvenikov, raziskovalcev in nevladnih organizacij do podatkov o dejanskih lastnikih. Z zdaj pripravljenimi spremembami pa se bo preneslo še preostale obveznosti, ki se nanašajo na ureditev dostopa do podatkov iz registra dejanskih lastnikov. Tega v Sloveniji vodi Ajpes.

"Na ta način želimo omogočiti varen, pregleden in usklajen dostop do podatkov o dejanskih lastnikih," je danes v izjavi za medije v Ljubljani povedala generalna direktorica direktorata za finančni sistem Urška Cvelbar.

Med ključnimi predlaganimi novostmi je poenotenje sistema pravnega interesa, ki je osrednji pogoj za dostop do podatkov iz registra dejanskih lastnikov. Pri tem bo novela zakona določila kategorije oseb, za katere se na podlagi funkcije ali poklica domneva, da izkazujejo pravni interes. To so na primer novinarji, akademiki in organizacije civilne družbe.

Osnutek določa še dodatne organe, ki bodo imeli neposreden dostop do vseh podatkov iz registra. Za potrebe izvajanja svojih preiskovalnih nalog bodo do podatkov lahko dostopali tudi organi EU, to so Evropsko javno tožilstvo, Evropski policijski urad, Evropski urad za boj proti goljufijam, Agencija EU za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah ter Evropski organ za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma.

Ob tem se bo uvedel standardiziran postopek preverjanja pravnega interesa, vključno z določitvijo skrajnih rokov za odločanje ter vzajemnim priznavanjem že potrjenih pravnih interesov za dostop med državami članicami EU.

Predvidena je tudi krepitev varovalk za same subjekte, katerih podatki so vpisani v registru. Uvaja se namreč možnost izvzetja teh podatkov, če obstajajo okoliščine, kot so nesorazmerno tveganje prevare, ugrabitve, izsiljevanja in podobno.

Neomejen dostop do podatkov iz registra bodo medtem še naprej imeli pristojni nacionalni organi, kot so Urad RS za preprečevanje pranja denarja, organi odkrivanja in pregona, sodišča, nadzorni organi, državni organi, pristojni za odločanje o davčnih zadevah, in organi, pristojni za izvajanje omejevalnih ukrepov. Neomejen dostop bo še naprej zagotovljen tudi preiskovalnim komisijam DZ.