STA novice / Svet ECB ob nespremenjenih obrestnih merah izpostavil tveganja zaradi vojne na Bližnjem vzhodu (dopolnjeno)

Depozitna obrestna mera, ki je referenčna za evrsko denarno politiko, tako ostaja pri 2,00 odstotka, obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila pa pri 2,15 oziroma 2,40 odstotka.

Je pa osrednji organ evrske denarne politike opozoril, da so zaradi vojne na Bližnjem vzhodu postali obeti precej bolj negotovi, saj se pojavljajo tveganja, da bo inflacija višja in gospodarska rast nižja.

"Vojna bo imela v bližnji prihodnosti pomemben vpliv na inflacijo prek cen energentov. V srednjeročnem obdobju pa bodo posledice odvisne tako od intenzivnosti in trajanja konflikta kot tudi od tega, kako bodo cene energentov vplivale na cene življenjskih potrebščin in gospodarstvo," so v izjavi po seji zapisali v svetu.

Ta je ob tem izrazil odločenost zagotoviti, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju stabilizirala na ciljni dvoodstotni ravni. "Svet ECB je v dobrem položaju, da prebrodi to negotovost," so prepričani v Frankfurtu.

Svet bo odločitve denarne politike še naprej prilagajal tekočim podatkom in tveganjem, pri čemer bo po besedah predsednice ECB Christine Lagarde posebno pozornost posvetil gibanju cen energentov spričo vojne v Iranu, dogajanju in morebitnim zastojem v dobavnih verigah, cenovnim pričakovanjem podjetij ter obenem vsem relevantnim kazalnikom na strani povpraševanja.

Če je bila februarja letos inflacija pri 1,9 odstotka, pa jo bo rast cen energentov na kratek rok dvignila nad ciljno raven dveh odstotkov, je na novinarski konferenci po seji sveta dejala Lagarde. V primeru dlje časa trajajočih višjih cen energentov pa bi to lahko v naslednjem koraku vodilo v širše osnovano okrepljeno inflacijo. Inflacijska pričakovanja so se na kratek rok močno zvišala, na daljši rok pa so še vedno na ciljni dveodstotni ravni, je dodala.

Skladno z omenjenimi tveganji je ECB danes objavila tudi nove projekcije strokovnjakov ECB glede inflacije in rasti. Po osnovnih projekcijah bo skupna inflacija letos v povprečju znašala 2,6 odstotka, prihodnje leto 2,0 odstotka, v letu 2028 pa naj bi dosegla 2,1 odstotka. Zadnja decembrska napoved je govorila o inflaciji v višini 1,9; 1,8 in 2,0 odstotka.

Napoved inflacije je bila tako v primerjavi z decembrskimi projekcijami popravljena navzgor, predvsem za leto 2026, ker bodo cene energentov zaradi vojne na Bližnjem vzhodu višje.

Inflacija brez energentov in hrane bo po projekcijah medtem v povprečju znašala 2,3; 2,2 in 2,1 odstotka. To je precej manjši popravek navzgor glede na december, saj prav cene energentov najbolj vplivajo na osrednjo inflacijsko statistiko.

Čeprav se je evrsko gospodarstvo v zadnjih četrtletjih izkazalo za odporno na že dlje časa trajajočo globalno negotovost, pa so glede na zadnje dogajanje v ECB napoved gospodarske rasti predvsem za letos popravili navzdol. Strokovnjaki ECB zdaj pričakujejo, da bo rast letos v povprečju znašala 0,9 odstotka, prihodnje leto 1,3 odstotka in še leto zatem 1,4 odstotka. Decembra je bila napoved pri 1,2; 1,4 in 1,4 odstotka.

Popravek za letos je po pojasnilih sveta ECB posledica globalnega vpliva vojne na trge surovin, realne dohodke in zaupanje. Po drugi strani naj bi rast podpirali nizka brezposelnost, dobro finančno stanje zasebnega sektorja ter povečani javni izdatki za obrambo in infrastrukturo.

V skladu z zavezo sveta ECB, da pri sprejemanju odločitev upošteva tudi tveganja in negotovost, so strokovnjaki obenem ocenili, kako bi lahko vojna na Bližnjem vzhodu po alternativnih scenarijih vplivala na gospodarsko rast in inflacijo.

Analize, ki so objavljene na spletnih straneh ECB, tako kažejo, da bi bila zaradi dolgotrajnejših motenj v dobavi nafte in plina inflacija višja in rast nižja kot v osnovnih projekcijah. Posledice za inflacijo v srednjeročnem obdobju pa so odvisne predvsem od velikosti posrednih in sekundarnih učinkov, ki izhajajo iz močnejšega in dlje časa trajajočega energetskega šoka.

Trenutne razmere po besedah Lagarde le še dodatno v ospredje postavljajo potrebo po okrepitvi gospodarstva evrskega območja ob sočasni ohranitvi stabilnih javnih financ. Kakršnikoli javnofinančni ukrepi za blaženje novega energetskega cenovnega šoka morajo biti začasni, ciljno usmerjeni in prilagojeni, je dejala. Energetska kriza po njenih besedah poudarja tudi nujnost nadaljnjega zmanjševanju odvisnosti EU od fosilnih goriv.

Tokratne seje sveta ECB se je sicer prvič kot guverner Banke Slovenije udeležil Primož Dolenc.