STA novice / Generalna pravobranilka Sodišča EU: Države zaradi nacionalne varnosti lahko izločijo telekomunikacijsko opremo določenih ponudnikov

Sodišče EU o upravičenosti izločitve telekomunikacijske opreme določenih ponudnikov odloča na podlagi primera iz Estonije, kjer je telekomunikacijski ponudnik Elisa Eesti, zaprosil za dovoljenje za uporabo strojne in programske opreme kitajskega velikana Huawei v svojem omrežju, tako tistega pete generacije kot ostalih.

Pristojni estonski državni organ dovoljenja ponudniku ni dal, pri tem pa uporabil argument, da "visoko tvegana" Huaweijeva oprema predstavlja tveganje za nacionalno varnost te pribaltske države. Elisa Eesti je odločitev izpodbijala na tamkajšnjem upravnem sodišču, to pa se je za prehodno presojo obrnilo na Sodišče EU.

Generalna pravobranilka Ćapti je v svojem danes objavljenem mnenju zapisala, da članice EU načeloma lahko izločijo določeno opremo iz svoje telekomunikacijske infrastrukture, če ta predstavlja tveganje za nacionalno varnost.

Mora pa biti tako argumentirana izločitev predmet sodne presoje, tudi glede sorazmernosti ukrepa. Čeprav je lahko presoja tveganja za opremo iz tretjih držav, torej nečlanic EU, drugačna kot za opremo ponudnikov s sedežem v uniji, pa odločitev glede uporabe opreme ne sme temeljiti zgolj na nekem splošnem sumu ali dvomu. Vsebovati mora natančno oceno posledic uporabe te opreme in s tem povezanih tveganj.

Ker tudi zakonodaja EU vsebuje določila o varnostnih zahtevah glede nacionalnih telekomunikacijskih omrežij in storitev, lahko nacionalni organi svoje odločitve utemeljijo tudi na ocenah in analizi evropskih ustanov ali drugih nacionalnih organov.

Generalna pravobranilka je zapisala še, da omejitev uporabe opreme zaradi nacionalne varnosti ne pomeni prikrajšanja lastninske pravice, ampak zgolj njeno omejitev. Tako ponudniki, ki so predmet takšne odločitve, niso upravičeni do nadomestila ali odškodnine, razen če sodišče ne ugotovi, da je bil ukrep nesorazmeren.

Sodišče EU bo mnenje pravobranilke upoštevalo pri svoji končni odločitvi. Ni nujno, da mu v celoti sledi, v večini primerov pa mu.

Vprašanje izločitve opreme kitajskih ponudnikov je bilo pred leti aktualno tudi v Sloveniji. Novi zakon o elektronskih komunikacijah, ki je začel veljati konec leta 2022, je pri določbah glede varnostnih zahtev za operaterje, ki zagotavljajo mobilna omrežja upravljavcem kritične infrastrukture - in bi se lahko med drugim nanašale na kitajski Huawei, nato uvedel možnost prepovedi uporabe opreme, ki bi lahko ogrozila nacionalno varnost.

Vlada je nato sredi leta 2023 prilagodila pristop glede zmanjšanja tveganj v omrežjih pete generacije (5G). Pri tem je izhajala iz priporočila Evropske komisije, ki kitajski družbi Huawei in ZTE izpostavljajo kot bolj tvegani od ostalih dobaviteljev opreme 5G.

V EU pa bi lahko v prihodnjih letih uporabo opreme kitajskih podjetij Huawei in ZTE v mobilnih omrežjih 5G celo prepovedali. Evropska komisija je namreč konec januarja letos predlagala pravno podlago za krepitev kibernetske varnosti, ki bi omogočila prepoved uporabe opreme tujih dobaviteljev, ki predstavljajo visoko tveganje, v evropski kritični infrastrukturi.