STA novice / Poslanci izglasovali razrahljanje pravil za napotovanje voznikov v tujino (dopolnjeno)

Kot je danes v predstavitvi sprememb dejal prvopodpisani pod predlogom, poslanec Svobode Miha Lamut, slovenska podjetja, ki so vpeta v mednarodno okolje, potrebujejo zakonodajo, "ki je jasna, stabilna in izvedljiva", spremembe pa da temeljijo na konkretnih izkušnjah iz prakse.

"Ne gre za ideološki poseg, temveč za odpravo administrativnih zapletov in pravnih nejasnosti, ki so se pokazale pri izvajanju veljavne ureditve. Prekomerne birokratske obremenitve ne pomenijo večje zaščite, temveč pogosto ustvarjajo negotovost in otežujejo spoštovanje pravil," je zatrdil. S spremembami se po njegovih besedah ne posega v standarde varstva delavcev, temveč krepi njihovo dejansko uresničevanje. Gre za odpravo socialnega dampinga, za iskanje ravnotežja med svobodno gospodarsko pobudo in zaščito socialnih pravic, ki je temelj evropskega socialno tržnega modela, je sklenil.

"Utemeljitev zakona vsebuje popolnoma napačne navedbe," pa je opozoril državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija. Spomnil je, da je bil aktualni zakon o čezmejnem izvajanju storitev usklajen v socialnem dialogu. Ker so delodajalci nasprotovali, da pristojni pred izdajo potrdil A1 preverijo, ali podjetja izpolnjujejo pogoje po področni evropski direktivi, kar da bi trajalo predolgo, so se socialni partnerji dogovorili za nacionalni pogoj, po katerem se pridobitev A1 onemogoči delodajalcem, ki prejmejo dve pravnomočni globi za zelo hudo ali najhujšo kršitev v treh letih.

Spremembe po njegovih besedah rušijo skladnost z evropsko direktivo, hkrati pa naj bi negativno vplivale na prometno varnost in ugled Slovenije, ki je bila zaradi tega zakona pred dvema letoma tik pred tožbo zaradi socialnega dampinga. Državo bi lahko privedle v pravne in finančne težave, se boji državni sekretar.

Lamut je v predstavitvi stališč poslanskih skupin, ki je sledila, vztrajal, da spremembe ohranjajo vse obstoječe sankcije po resorni zakonodaji in pravu EU, "hkrati pa odpravljajo nesorazmerno in konkurenčno škodljivo posledico". "Predlagana sprememba tako preprečuje dvojno sankcioniranje in izpostavlja bolj uravnoteženo razmerje med varstvom pravic delavcev ter svobodo opravljanja storitev na notranjem trgu EU," je dejal.

Soniboj Knežak pa je v imenu SD, kjer so ob poslancih Svobode prispevali podpise pod spremembami, dejal, da je bil njihov prvotni namen razbremeniti slovenske avtoprevoznike, ki se na mednarodnem trgu soočajo z nelojalno konkurenco iz tretjih držav. A po vložitvi v DZ so prejeli "tehtne pripombe" sindikalnih central, obveščeni pa so bili tudi, da je bila v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) že oblikovana delovna skupina za morebitno celovito prenovo zakonodaje na tem področju. V tej luči so ocenili, "da enostranska sprememba zakonodaje brez temeljitega premisleka in socialnega dialoga v tej fazi ne bi bila najboljša poteza", je sklenil Knežak.

Poslanske razprave ni bilo, saj ni bilo vloženih dopolnil, je pa nepovezani poslanec Miha Kordiš v obrazložitvi glasu koaliciji očital, da mesec dni pred volitvami "strelja v delavske pravice delavcev šoferjev". Po tem zakonu "bodo 'tovornjakarske gazde' lahko nekaznovano kršile delovni čas in pravico do počitka delavcev šoferjev, ljudi bodo 'terali' za volan od ponedeljka do nedelje, od petka do svetka, celo leto. In ti utrujeni šoferji, izčrpani, izmozgani, vsega naveličani, bodo sedeli za volani 40-tonskih tovornjakov in jih 'fjakali' po slovenskih in tujih cestah. Grožnje bodo sebi in drugim udeležencem v prometu. Zato, da bodo 'tovornjakarske gazde', vaši prijatelji, lahko še lažje zaslužili na izkoriščanju delavcev šoferjev", je bil oster.

Odzvali so se tudi v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije in napovedali, da bodo uporabili vsa zakonita in dovoljena sredstva, da preprečijo izvajanje zakona. Kot so sporočili, je glasovanje v DZ "jasno pokazalo, da je lobiranje prevoznih interesnih skupin ponovno prevladalo nad zaščito delavcev, nad varnostjo v cestnem prometu in nad spoštovanjem evropskih pravil". Prepričani so, da zakon povečuje tveganje za prometne nesreče, slabi varnost voznikov in neposredno služi povečevanju dobičkov delodajalcev.