STA novice / Po 34 letih izbrisani še vedno brez urejenih pravic

Izbrisani so v Sloveniji živeli in delovali kot dolgotrajni prebivalci, izbris pa je bil namerno dejanje, ki ni imelo zakonske podlage, so ob obletnici opozorili v Amnesty International Slovenije, Mirovnem inštitutu in Civilni iniciativi izbrisanih aktivistov Slovenije. Posameznike je država tako izbrisala iz pravnega in socialnega življenja, kar je pustilo trajne posledice, ki jih izbrisani in njihovi svojci čutijo še danes, so dodali.

"Izbrisani niso bili zgolj številke, bili so in so še vedno sosedje, prijatelji, delavke in delavci, starši in otroci," so zapisali v skupnem sporočilu za javnost. Številne zbrane zgodbe in pričevanja razkrivajo bolečino izgube statusa, izključitev iz pravnega sistema, omejitve dostopa do zdravstvenega varstva, socialne zaščite in drugih temeljnih pravic ter občutek, da so bili spregledani in pozabljeni, so dodali.

Kljub številnim pozivom in osvetljevanju teh zgodb velika večina krivic še vedno ni odpravljena, opozarjajo. Mnogi izbrisani ljudje in njihove družine še vedno nimajo povrnjenega statusa in dostopa do pravic, do katerih bi morali imeti pravico že pred desetletji. Tudi v Sloveniji še vedno živi nekaj izbrisanih oseb in njihovih družinskih članov, ki nimajo nikakršnega pravnega statusa. "Kot da ne obstajajo, pa vendar so tu", so opozorili.

Pristojne oblasti zato pozivajo k celoviti pravni ureditvi, ki bo vsem izbrisanim brez časovnih in drugih omejitev omogočila povrnitev zakonitega statusa in popravo krivic. Pozivajo tudi k zagotovljeni pravici povrnitve statusa tudi potomcem izbrisanih, ki še vedno nosijo posledice teh odločitev, ter k vključitvi tematike izbrisa v učne načrte osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja, da se preteklih krivic ne pozabi in ne ponovi.

Pripravili so tudi peticijo za zakon, ki bi omogočil povrnitev statusa in popravo krivic vsem izbrisanim.

Ob obletnici izbrisa organizirajo tudi številne dogodke in pogovorne večere, na katerih bodo z gosti govorili o posledicah izbrisa in pomenu boja izbrisanih, pa tudi o Romih in posledicah Šutarjevega zakona ter o migracijski politiki.

"Pravica ne zastara - in odgovornost države prav tako ne. Zato zahtevamo dokončno, celovito in pravično popravo krivic," so sklenili.