STA novice / Janša in soobtožena v zadevi Trenta oproščeni (daljše)

Sodišče ni pritrdilo očitkom specializiranega državnega tožilstva, da je bil avans Imosa podjetju Eurogradnje, ki je bil sprva namenjen projektu podjetja v Fiesi, dejansko zagotovitev denarnih sredstev Eurogradnjam, s katerimi naj bi po prepričanju tožilcev od Janše odkupili nepremičnine v Trenti.

Da bi bil avans dejansko zgolj pretveza, ni dokazano, je precenil senat, saj je velik del tega avansa nakazan podjetju Eurogradnje pozneje odobren za gradnjo lapidarija na Ljubljanskem gradu. Tudi časovno se vse v zvezi z omenjenim avansom po mnenju sodnega senata ne ujema, je sodnica Cvetka Posilovič pojasnila v izreku sodbe.

Zaplete se tudi pri vrednosti premoženja in očitkih, da naj bi Kastelic vedel, koliko so dejansko vredne nepremičnine v Trenti. Sodišče za to namreč nima dokaza, nekdanja zaposlena, ki je cenila premoženje, pa je dejala, da naj bi jo naredila po naročilu komercialnega direktorja Mitje Majnika ter da se s Kastelicem o tem ni nikoli pogovarjala.

Sodišče po mnenju senata zgolj trditve, da so bile nepremičnine vredne le dobrih 20.000 evrov in kot take od Imosa precej preplačane, po vseh zelo različnih ocenjenih vrednostih, te so se gibale med 18.000 in 140.000 evrov, sodno zapriseženih in ostalih cenilcev, ne more sprejeti z gotovostjo.

O cenitvi tričlanske izvedenske komisije Sicgrasa, je dejala, da so njeni izvedenci izhajali iz zaključka, da se je po obravnavani parceli v Trenti mogoče zgolj sprehajati in tam nič graditi. Tak zaključek je po besedah Posilovič demantirala izvedenka urbanistične stroke, ki je pripravila zelo izčrpno mnenje in o vsem skupaj povprašala tudi vse potencialne soglasodajalce.

Izvedenka naj bi po prepričanju senata jasno povedala, kaj je na tem zemljišču mogoče početi ob upoštevanju zakona o Triglavskem narodnem parku, ter da je tam bila dopustna vsaj nadomestna gradnja v prejšnjih gabaritih kmetije za bivanje, ne pa tudi za turistično dejavnost.

Ker Kastelicu niso z gotovostjo dokazani očitki, pa je logično, da tudi ostala dva soobtožena ne moreta biti obsojena, je dodala. Tudi navedba, da naj bi Janša vedel, da je bila vrednost nepremičnine bistveno nižja, ker je imel v lasti v Bovcu še eno primerljivo nepremičnino, je za sodišče preveč trhla.

Sodnica je sicer uvodoma pojasnila, da odločitev senata temelji izključno na skrbni in vestni presoji vseh dokazov, ki so bili podani na javnih obravnavah. To je ponovila tudi ob koncu obrazložitve, ko je posebej poudarila, da ne glede na vse, kar se je dogajalo zunaj sodne dvorane, na sodbo niso imeli vpliva ne mediji, ne različna pisanja, ki jih niti ne želi komentirati, niti shodi pred sodiščem, ki so jim bili večkrat priča.

Kot posebej zaskrbljujoče pa je izpostavila izjave predstavnikov politike, katerih namen je bil diskreditacija neodvisnega sodstva. "Osnovni imperativ mojega sodniškega poslanstva je skrbna in objektivna presoja vsakega primera in prepričana sem, da tako ravnajo tudi vsi moji kolegi. Niso pa nezmotljivi, zato je tudi omogočena presoja na več stopnjah," je zaključila sodnica Posilovič.

Janša je takoj po izreku sodbe skupaj z zagovornikom zapustil sodno dvorano in ni prisluhnil obrazložitvi, izjav za medije pa ni dajal. Je pa zbranim podpornikom pred sodno stavbo dejal, da oprostilna sodba prihaja po skoraj 15 letih zasliševanj, procesov, blatenja, kraje zdravja, življenja, svobode in časa. "Pravica odložena je pravica odrečena, ne glede na to, kaj je na koncu. Zato se naš boj šele začenja," je dejal.

Prvoobtoženi Branko Kastelic je po oprostilni sodbi dejal, da je z razpletom seveda zadovoljen in izrazil priznanje sodnici. Vseeno pa se sprašuje, ali bo kdo odgovarjal za zlorabo položaja po 12 letih procesa. "Ne gre samo za moje zdravje. To je postranskega pomena. Problem je, kam gre ta družba," je dejal.

Specializirano državno tožilstvo je obtoženim očitalo zlorabo položaja na škodo Imosa, pri čemer naj bi šlo po besedah tožilca Boštjana Valenčiča za tipičen primer korupcije med direktorjem podjetja in takratnim predsednikom vlade Janšo, kar naj bi bila za slednjega dodatna oteževalna okoliščina. Za Janšo in Kastelica je predlagalo po dve leti zapora, za Gantarja pa leto dni pogojne kazni.

Obramba je po drugi strani pričakovala oprostilno sodbo, saj tožilstvu očitkov ne bi uspelo dokazati. Janšev zagovornik Franci Matoz je prepričan, da je bil tudi ta kazenski postopek zoper prvaka SDS namenjen zgolj njegovi diskreditaciji in likvidaciji kot političnega nasprotnika.

Janša je pri Imosu leta 2005 kupil stanovanje v Ljubljani, ki ga je financiral tako, da je zanj ponudil dotedanje enosobno stanovanje, znesek drugega obroka pa naj bi mu družba podarila preko navideznega posla z več kot 15.000 kvadratnih metrov velikim zemljiščem in propadajočo kmetijo v Trenti, ki naj bi ga po mnenju tožilstva precej preplačala.

Sodni postopek se je sicer lani začel skoraj dve desetletji po izpeljavi posla. Prva je zadevo pod drobnogled vzela Komisija za preprečevanje korupcije, ki je v začetku leta 2013 policiji prijavila sum kaznivega dejanja. Istega leta je policija vložila kazensko ovadbo, leto dni pozneje se je začela kar pet let trajajoča sodna preiskava. Vrhovno sodišče je ob tem primer na zahtevo obrambe iz Ljubljane preneslo v Celje.

Sodba, ki jo je danes izreklo sodišče, še ni pravnomočna. Tožilstvo se bo nanjo pritožilo, a se prav lahko zgodi, da bo zadeva zastarala. To naj bi se zgodilo najpozneje marca 2027.

Janša se je sicer na sodišču večkrat znašel tudi v preteklosti, najodmevnejši primer pa sega v leto 2014, ko je bil pravnomočno obsojen v zadevi Patria, zaradi česar je v zaporu preživel 176 dni. Aprila leta 2015 je ustavno sodišče sodbo razveljavilo, primer pa je nato zastaral. Mediji so januarja poročali, da mu je država izplačala odškodnino, ki je skupaj z zamudnimi obrestmi znaša okoli 44.000 evrov.