MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARD 36 (MRS 36)

MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARD 36
Oslabitev sredstev

CILJ

1

Cilj tega standarda je predpisati postopke, ki jih podjetje uporablja, da bi zagotovilo, da knjigovodska vrednost njegovih sredstev ne preseže njihove nadomestljive vrednosti. Knjigovodska vrednost sredstva presega njegovo nadomestljivo vrednost, če presega znesek, ki bo nadomeščen z uporabo ali prodajo sredstva. V takšnem primeru se sredstvo šteje za oslabljeno in ta standard zahteva, da podjetje pripozna izgubo zaradi oslabitve. Ta standard tudi podrobno določa, kdaj naj podjetje razveljavi izgubo zaradi oslabitve, in predpisuje razkritja.

PODROČJE UPORABE

2

Ta standard se uporablja pri računovodenju oslabitve vseh sredstev razen:

(a)

zalog (glej MRS 2 Zaloge);

(b)

sredstev iz pogodbe in sredstev, ki izhajajo iz stroškov za pridobitev ali izpolnitev pogodbe, ki so pripoznana v skladu z MSRP 15 Prihodki iz pogodb s kupci;

(c)

odloženih terjatev za davek (glej MRS 12 Davek od dohodka);

(d)

sredstev, ki izhajajo iz zaslužkov zaposlenih (glej MRS 19 Zaslužki zaposlenih);

(e)

finančnih sredstev, ki spadajo v področje uporabe MSRP 9 Finančni instrumenti;

(f)

naložbenih nepremičnin, izmerjenih po pošteni vrednosti (glej MRS 40 Naložbene nepremičnine);

(g)

bioloških sredstev, povezanih s kmetijsko dejavnostjo, ki spadajo v področje uporabe MRS 41 Kmetijstvo in ki se merijo po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje;

(h)

pogodb iz področja uporabe MSRP 17 Zavarovalne pogodbe, ki so sredstva, in sredstev za denarne tokove pri pridobivanju zavarovanj, kot so opredeljena v MSRP 17; in

(i)

nekratkoročnih sredstev (ali skupin za odtujitev), razvrščenih kot v posesti za prodajo v skladu z MSRP 5 Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje.

3

Ta standard se ne uporablja za zaloge, sredstva, ki izhajajo iz pogodb o gradbenih delih, odložene terjatve za davek, sredstva, ki izhajajo iz zaslužkov zaposlenih, ali sredstva, razvrščena kot v posesti za prodajo (ali vključena v skupino za odtujitev, ki je razvrščena kot v posesti za prodajo), ker obstoječi MSRP, ki veljajo za ta sredstva, vsebujejo posebne zahteve glede pripoznavanja in merjenja takih sredstev.

4

Ta standard se uporablja za finančna sredstva, razvrščena kot:

(a)

odvisna podjetja, kot so opredeljena v MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi;

(b)

pridružena podjetja, kot so opredeljena v MRS 28 Naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige; in

(c)

skupni podvigi, kot so opredeljeni v MSRP 11 Skupni aranžmaji.

Za oslabitev drugih finančnih sredstev glej MSRP 9.

5

Ta standard se ne uporablja za finančna sredstva, ki spadajo v področje uporabe MSRP 9, naložbene nepremičnine, merjene po pošteni vrednosti, ki jih zajema MRS 40, ali biološka sredstva, povezana s kmetijsko dejavnostjo, merjena po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, ki jih zajema MRS 41. Vendar se ta standard uporablja za sredstva, izkazana po prevrednoteni vrednosti (tj. pošteni vrednosti na datum prevrednotenja, zmanjšani za naknadno nabrano amortizacijo in naknadne nabrane izgube zaradi oslabitve) v skladu z drugimi MSRP, na primer z modelom prevrednotenja v MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva in MRS 38 Neopredmetena sredstva. Edina razlika med pošteno vrednostjo sredstva in pošteno vrednostjo sredstva, zmanjšano za stroške odtujitve, so neposredni dodatni stroški, ki se lahko pripišejo odtujitvi sredstva.

(b)

[črtano]

(a)

(i)

Če so stroški odtujitve zanemarljivi, je nadomestljiva vrednost prevrednotenega sredstva nujno blizu njegove prevrednotene vrednosti ali večja od nje. V takšnem primeru je po uporabi zahtev glede prevrednotenja malo verjetno, da je prevrednoteno sredstvo oslabljeno in njegove nadomestljive vrednosti ni treba oceniti;

(ii)

[črtano]

(c)

Če stroški odtujitve niso zanemarljivi, je poštena vrednost prevrednotenega sredstva, zmanjšana za stroške odtujitve, nujno nižja od njegove poštene vrednosti. Zato je prevrednoteno sredstvo oslabljeno, če je njegova vrednost pri uporabi nižja kot njegova prevrednotena vrednost. V takšnem primeru podjetje po uporabi zahtev glede prevrednotenja uporabi ta standard za ugotavljanje, ali je prevrednoteno sredstvo morda oslabljeno.

OPREDELITVE POJMOV

6

V tem standardu se uporabljajo naslednji izrazi, katerih pomen je natančno določen:

Knjigovodska vrednost je znesek, s katerim se pripozna sredstvo po odštetju vse nabrane amortizacije in nabranih izgub zaradi oslabitve sredstva.

Denar ustvarjajoča enota je najmanjša razpoznavna skupina sredstev, ki ustvarja finančne pritoke, v veliki meri neodvisne od finančnih pritokov iz drugih sredstev ali skupin sredstev.

Skupna sredstva so sredstva razen dobrega imena, ki prispevajo k prihodnjim denarnim tokovom tako preučevane denar ustvarjajoče enote kot tudi drugih denar ustvarjajočih enot.

Stroški odtujitve so dodatni stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno odtujitvi sredstva ali denar ustvarjajoče enote, brez stroškov financiranja in odhodkov za davek od dohodka.

Amortizirljivi znesek je nabavna vrednost sredstva ali drug znesek, ki jo nadomešča v računovodskih izkazih, zmanjšan za preostalo vrednost.

Amortiziranje je sistematično razporejanje amortizirljivega zneska posameznega sredstva po njegovi dobi koristnosti (²¹).

Poštena vrednost je cena, ki bi se prejela ob prodaji sredstva ali plačala ob prenosu obveznosti v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja. (Glej MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti.)

Izguba zaradi oslabitve je znesek, za katerega knjigovodska vrednost sredstva ali denar ustvarjajoče enote presega njuno nadomestljivo vrednost.

Nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajoče enote je njegova poštena vrednost, zmanjšana za stroške odtujitve, ali njegova vrednost pri uporabi, odvisno, katera je višja.

Doba koristnosti je bodisi:

(a)

obdobje, za katero se pričakuje, da bo podjetje uporabljalo sredstvo, bodisi

(b)

število proizvodnih ali podobnih enot, za katere se pričakuje, da jih bo podjetje pridobilo z uporabo takšnega sredstva.

Vrednost pri uporabi je sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov, ki bodo po pričakovanjih izhajali iz sredstva ali denar ustvarjajoče enote.

PREPOZNAVANJE SREDSTVA, KI UTEGNE BITI OSLABLJENO

7

V 8.–17. členu je določeno, kdaj se ugotovi nadomestljiva vrednost. V teh zahtevah se uporablja izraz „sredstvo“, vendar veljajo enako za posamezno sredstvo ali denar ustvarjajočo enoto. Preostali del tega standarda je urejen tako:

(a)

18.–57. člen določajo zahteve glede merjenja nadomestljive vrednosti. V teh zahtevah se prav tako uporablja izraz „sredstvo“, vendar veljajo enako za posamezno sredstvo in denar ustvarjajočo enoto;

(b)

58.–108. člen določajo zahteve glede pripoznavanja in merjenja vrednosti oslabitve. Pripoznavanje in merjenje izgub zaradi oslabitve posameznega sredstva, razen dobrega imena, se obravnavata v 58.–64. členu. 65.–108. člen pa obravnavajo pripoznavanje in merjenje izgub zaradi oslabitve za denar ustvarjajoče enote in dobro ime;

(c)

v 109.–116. členu so določene zahteve glede razveljavitve izgube zaradi oslabitve, pripoznane v prejšnjih obdobjih pri sredstvu ali denar ustvarjajoči enoti. V teh zahtevah se zopet uporablja izraz „sredstvo“, vendar veljajo enako za posamezno sredstvo ali denar ustvarjajočo enoto. Dodatne zahteve za posamezno sredstvo so določene v 117.–121. členu, za denar ustvarjajočo enoto v 122. in 123. členu ter za dobro ime v 124. in 125. členu;

(d)

V 126.–133. členu so določene informacije, ki jih je treba razkriti o izgubah zaradi oslabitve in razveljavitvah izgub zaradi oslabitve pri sredstvih in denar ustvarjajočih enotah. V 134.–137. členu so določene dodatne zahteve glede razkritja, ki veljajo za denar ustvarjajoče enote, na katere so razporejeni dobro ime ali neopredmetena sredstva z nedoločeno dobo koristnosti, za namene preizkusa oslabitve.

8

Sredstvo je oslabljeno, če njegova knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost. 12.–14. člen opisujejo nekatere znake, da je prišlo do izgube zaradi oslabitve. Če obstaja kateri koli od teh znakov, mora podjetje formalno oceniti nadomestljivo vrednost. Razen, kot je opisano v 10. členu, pa ta standard ne zahteva, da podjetje formalno oceni nadomestljivo vrednost, če ni znakov možne izgube zaradi oslabitve.

9

Podjetje na koncu vsakega obdobja poročanja oceni, ali obstaja kak znak, da utegne biti sredstvo oslabljeno. Če obstaja kakršen koli tak znak, podjetje oceni nadomestljivo vrednost sredstva.

10

Ne glede na to, ali obstaja kak znak oslabitve, pa podjetje tudi:

(a)

opravi preizkus oslabitve neopredmetenega sredstva z nedoločeno dobo koristnosti ali neopredmetenega sredstva, ki se še ne uporablja, tako da vsako leto primerja njegovo knjigovodsko vrednost z njegovo nadomestljivo vrednostjo. Ta preizkus oslabitve se lahko opravi kadar koli v letnem obdobju, vendar vsako leto ob istem času. Preizkus oslabitve se lahko za različna neopredmetena sredstva opravi ob različnem času. Če pa je bilo takšno neopredmeteno sredstvo prvič pripoznano v tekočem letnem obdobju, se preizkus oslabitve tega sredstva opravi pred koncem tekočega letnega obdobja;

(b)

opravi preizkus oslabitve dobrega imena, prevzetega v poslovni združitvi, vsako leto skladno z 80.–99. členom.

11

Sposobnost neopredmetenega sredstva ustvarjati zadostne prihodnje gospodarske koristi, da bi lahko povrnilo svojo knjigovodsko vrednost, je običajno izpostavljena večji negotovosti, preden je sredstvo na voljo za uporabo, kot potem, ko je že na voljo za uporabo. Zato ta standard zahteva, da podjetje opravi preizkus oslabitve knjigovodske vrednosti neopredmetenega sredstva, ki še ni na voljo za uporabo, najmanj vsako leto.

12

Pri ocenjevanju, ali obstaja kakršen koli znak, da bi bilo lahko sredstvo oslabljeno, podjetje upošteva najmanj naslednje znake:

Zunanji viri informacij:

(a)

obstajajo pomembni znaki, da se je vrednost sredstva v zadevnem obdobju zaradi preteka časa ali običajne uporabe zmanjšala veliko bolj, kot se je pričakovalo;

(b)

v obdobju je prišlo, ali pa bo prišlo v bližnji prihodnosti, do znatnih sprememb v tehnološkem, tržnem, gospodarskem ali pravnem okolju, v katerem deluje podjetje, ali na trgu, ki mu je sredstvo namenjeno, z neugodnim učinkom na podjetje;

(c)

v obdobju so se povečale tržne obrestne mere ali druge tržne stopnje donosa naložb, ta povečanja pa bodo verjetno vplivala na diskontno stopnjo, uporabljeno pri izračunu vrednosti pri uporabi, in pomembno zmanjšala nadomestljivo vrednost sredstva;

(d)

knjigovodska vrednost čistih sredstev podjetja je večja od njegove tržne kapitalizacije.

Notranji viri informacij:

(e)

na voljo so dokazi o zastarelosti ali fizični poškodovanosti sredstva;

(f)

v obdobju je prišlo ali pa se v bližnji prihodnosti pričakujejo znatne spremembe obsega ali načina sedanje ali pričakovane uporabe sredstva z neugodnim učinkom na podjetje. Te spremembe vključujejo neuporabo sredstva, načrte ustavitve ali prestrukturiranja poslovnega področja, ki mu pripada sredstvo, odtujitve sredstva pred prej pričakovanim datumom in ponovno oceno dobe koristnosti neopredmetenega sredstva kot končne in ne kot nedoločene (²²);

(g)

iz notranjega poročanja so na voljo dokazi, ki kažejo, da je ali bo gospodarska uspešnost sredstva manjša, kot je bilo pričakovano.

Dividende odvisnega podjetja, skupnega podviga ali pridruženega podjetja:

(h)

za naložbo v odvisno podjetje, skupni podvig ali pridruženo podjetje naložbenik pripozna dividendo iz naložbe in na voljo so dokazi, da:

(i)

knjigovodska vrednost naložbe v ločenih računovodskih izkazih presega knjigovodske vrednosti čistih sredstev podjetja, v katero se naloži, v konsolidiranih računovodskih izkazih, vključno s povezanim dobrim imenom, ali

(ii)

dividenda presega celotni vseobsegajoči donos odvisnega podjetja, skupnega podviga ali pridruženega podjetja v obdobju, v katerem je dividenda priznana.

13

Seznam v 12. členu ni izčrpen. Podjetje lahko odkrije druge znake, da utegne biti sredstvo oslabljeno, in tudi ti bi zahtevali, da določi nadomestljivo vrednost sredstva, ali, v primeru dobrega imena, opravi preizkus oslabitve v skladu z 80.–99. členom.

14

Dokazi iz notranjega poročanja, ki nakazujejo, da utegne biti kako sredstvo oslabljeno, so:

(a)

denarni tokovi za pridobitev sredstva ali poznejše potrebe po denarju za njegovo delovanje ali vzdrževanje so bistveno večji, kot je bilo prvotno načrtovano;

(b)

dejanski čisti denarni tokovi ali poslovni izid iz poslovanja, ki priteka iz sredstva, so bistveno slabši, kot so bili načrtovani;

(c)

pomembno zmanjšanje načrtovanih čistih denarnih tokov ali dobička iz poslovanja ali pomembno povečanje načrtovane izgube, ki pritekajo iz sredstva, ali

(d)

izgube iz poslovanja ali čisti denarni odtoki sredstva, če se zneski za obravnavano obdobje združijo z načrtovanimi zneski za prihodnost.

15

Kot je navedeno v 10. členu, ta standard zahteva, da podjetje najmanj vsako leto opravi preizkus oslabitve neopredmetenega sredstva z nedoločeno dobo koristnosti ali neopredmetenega sredstva, ki še ni na voljo za uporabo, in dobrega imena. Razen kadar se uporabljajo zahteve iz 10. člena, se pri določanju, ali je treba oceniti nadomestljivo vrednost sredstva, uporablja načelo pomembnosti. Če na primer prejšnji izračuni kažejo, da je nadomestljiva vrednost sredstva bistveno višja od njegove knjigovodske vrednosti, podjetju ni treba ponovno oceniti nadomestljive vrednosti sredstva, če se ni zgodilo nič, kar bi odpravilo to razliko. Podobno lahko prejšnje analize kažejo, da nadomestljiva vrednost sredstva ni občutljiva na enega ali več znakov iz 12. člena.

16

Ponazoritev 15. člena: če se tržne obrestne mere ali druge tržne stopnje donosa naložb v obdobju povečajo, podjetje ni dolžno formalno oceniti nadomestljive vrednosti sredstva v naslednjih primerih:

(a)

če je malo verjetno, da bi povečanje teh tržnih stopenj vplivalo na diskontno stopnjo, uporabljeno pri izračunu vrednosti sredstva pri uporabi. Na primer, povečanja kratkoročnih obrestnih mer ne vplivajo nujno pomembno na diskontno stopnjo, uporabljeno pri sredstvu, ki ima še dolgo preostalo dobo koristnosti;

(b)

če je malo verjetno, da bi na diskontno stopnjo, uporabljeno pri izračunu vrednosti sredstva pri uporabi, vplivalo povečanje teh tržnih stopenj, vendar prejšnja analiza občutljivosti nadomestljive vrednosti kaže, da:

(i)

je malo verjetno, da se bo pomembno zmanjšala nadomestljiva vrednost, ker je tudi verjetno, da se bodo povečali prihodnji denarni tokovi (v nekaterih primerih je podjetje na primer sposobno dokazati, da prilagaja svoje prihodke, da bi nadomestilo vsako povečanje tržnih stopenj), ali

(ii)

je malo verjetno, da bi zaradi zmanjšanja nadomestljive vrednosti prišlo do pomembne izgube zaradi oslabitve.

17

Če obstaja kak znak, da je sredstvo morda oslabljeno, lahko to nakazuje, da bo preostalo dobo koristnosti, metodo amortiziranja ali preostalo vrednost sredstva treba pregledati in prilagoditi v skladu s standardom, ki se uporablja za to sredstvo, tudi če se pri sredstvu ne pripozna izguba zaradi oslabitve.

MERJENJE NADOMESTLJIVE VREDNOSTI

18

V skladu s tem standardom je nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajoče enote njegova poštena vrednost, zmanjšana za stroške odtujitve, ali njegova vrednost pri uporabi, odvisno, katera je višja. 19.–57. člen določajo zahteve glede merjenja nadomestljive vrednosti. V teh zahtevah se uporablja izraz „sredstvo“, vendar veljajo enako za posamezno sredstvo ali denar ustvarjajočo enoto.

19

Ni vedno nujno določiti tako poštene vrednosti sredstva, zmanjšane za stroške odtujitve, kot tudi njegove vrednosti pri uporabi. Če kateri od teh zneskov presega knjigovodsko vrednost sredstva, potem sredstvo ni oslabljeno in drugega zneska ni treba oceniti.

20

Merjenje poštene vrednosti, zmanjšane za stroške odtujitve, je mogoče, tudi če na delujočem trgu za enako sredstvo ni kotirane cene. Vendar merjenje poštene vrednosti, zmanjšane za stroške odtujitve, včasih ne bo mogoče, ker ni podlage za zanesljivo oceno cene, po kateri bi se izvedla redna transakcija prodaje sredstva med udeleženci na trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji. V tem primeru lahko podjetje šteje vrednost sredstva pri uporabi za njegovo nadomestljivo vrednost.

21

Če ni razloga za mnenje, da vrednost pri uporabi pomembno presega pošteno vrednost sredstva, zmanjšano za stroške odtujitve, je kot njegovo nadomestljivo vrednost mogoče uporabiti pošteno vrednost sredstva, zmanjšano za stroške odtujitve. To pogosto velja za primer, ko je sredstvo v posesti za odtujitev, ker je njegova vrednost sestavljena v glavnem iz čistega izkupička od odtujitve, saj so prihodnji denarni tokovi iz nadaljnje uporabe sredstva do trenutka njegove odtujitve ponavadi zanemarljivi.

22

Nadomestljiva vrednost se določi za posamezno sredstvo, razen če sredstvo ne ustvarja denarnih pritokov, v glavnem neodvisnih od tistih, ki jih ustvarjajo druga sredstva ali skupine sredstev. V takšnem primeru se nadomestljiva vrednost določi za denar ustvarjajočo enoto, ki ji pripada sredstvo (glej 65.–103. člen), razen če je:

(a)

poštena vrednost sredstva, zmanjšana za stroške odtujitve, višja od njegove knjigovodske vrednosti ali

(b)

vrednost sredstva pri uporabi mogoče oceniti tako, da je blizu njegovi pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške odtujitve, pri čemer je mogoče to pošteno vrednost izmeriti.

23

V nekaterih primerih se lahko z ocenami, povprečji in poenostavitvami pri izračunavanju doseže sprejemljiv približek podrobnejšim izračunom, ki so ponazorjeni v tem standardu za določanje poštene vrednosti, zmanjšane za stroške odtujitve, ali vrednosti sredstva v uporabi.

Merjenje nadomestljive vrednosti neopredmetenega sredstva z nedoločeno dobo koristnosti

24

V skladu z 10. členom je treba za neopredmeteno sredstvo z nedoločeno dobo koristnosti vsako leto opraviti preizkus oslabitve, tako da se njegova knjigovodska vrednost primerja z njegovo nadomestljivo vrednostjo ne glede na morebiten obstoj kakršnega koli znaka oslabitve sredstva. Lahko pa se za preizkus oslabitve sredstva v tekočem obdobju uporabi zadnji podroben izračun nadomestljive vrednosti takšnega sredstva, opravljen v predhodnem obdobju, če so izpolnjena vsa naslednja merila:

(a)

če neopredmeteno sredstvo ne ustvarja denarnih pritokov iz nadaljnje uporabe, v veliki meri neodvisnih od tistih iz drugih sredstev ali skupin sredstev, in je torej preizkus njegove oslabitve opravljen v okviru denar ustvarjajoče enote, ki ji pripada, se sredstva in obveznosti, ki sestavljajo to enoto, niso bistveno spremenila od zadnjega izračuna nadomestljive vrednosti;

(b)

zadnji izračun nadomestljive vrednosti je privedel do zneska, ki znatno presega knjigovodsko vrednost sredstva, in

(c)

na podlagi analize dogodkov in spremenjenih okoliščin od zadnjega izračuna nadomestljive vrednosti je le malo verjetno, da bi bila ugotovljena sedanja nadomestljiva vrednost tega sredstva nižja, kot je njegova knjigovodska vrednost.

Poštena vrednost, zmanjšana za stroške odtujitve

25–27

[črtano]

28

Stroški odtujitve, razen tistih, ki so bili pripoznani kot obveznosti, se odštejejo pri merjenju poštene vrednosti, zmanjšane za stroške odtujitve. Takšni stroški so na primer pravni stroški, upravne takse in podobne dajatve, povezane s transakcijami, stroški odstranitve sredstva in neposredni dodatni stroški, povezani s pripravljanjem sredstva za prodajo. Vendar odpravnine (kot so opredeljene v MRS 19) in stroški, ki so povezani z zmanjšanjem ali reorganiziranjem poslovanja po odtujitvi sredstva, niso neposredni dodatni stroški odtujitve sredstva.

29

Včasih mora kupec zaradi odtujitve sredstva prevzeti obveznost in je na voljo le ena poštena vrednost, zmanjšana za stroške odtujitve, tako za sredstvo kot za obveznost. V 78. členu je pojasnjeno, kako ravnati v takšnih primerih.

Vrednost pri uporabi

30

Izračun vrednosti sredstva pri uporabi odraža naslednje elemente:

(a)

oceno prihodnjih denarnih tokov, ki jih podjetje pričakuje iz tega sredstva;

(b)

pričakovanja o možnih razlikah pri vrednosti ali časovnem okviru teh prihodnjih denarnih tokov;

(c)

časovno vrednost denarja, ki jo predstavlja sedanja tržna netvegana obrestna mera;

(d)

ceno za prevzem negotovosti, povezane s sredstvom, in

(e)

druge dejavnike, kot na primer nelikvidnost, ki bi jih udeleženci na trgu upoštevali pri določanju vrednosti prihodnjih denarnih tokov, ki jih podjetje pričakuje iz tega sredstva.

31

Ocenjevanje vrednosti sredstva pri uporabi obsega naslednja koraka:

(a)

ocena prihodnjih denarnih pritokov in odtokov, ki bodo izhajali iz nadaljnje uporabe sredstva in iz njegove končne odtujitve, ter

(b)

uporabo ustrezne diskontne stopnje pri teh prihodnjih denarnih tokovih.

32

Elementi iz 30.(b), (d) in (e) člena se lahko odražajo bodisi kot prilagoditve prihodnjih denarnih tokov ali kot prilagoditve diskontne stopnje. Ne glede na to, kateri pristop izbere podjetje za odražanje svojih pričakovanj o možnih razlikah pri vrednosti ali časovnem okviru prihodnjih denarnih tokov, rezultat odraža pričakovano sedanjo vrednost prihodnjih denarnih tokov, tj. tehtano povprečje vseh možnih izidov. Dodatek A vsebuje dodatne napotke glede uporabe tehnik sedanje vrednosti pri merjenju vrednosti sredstva pri uporabi.

Podlaga za ocenjevanje prihodnjih denarnih tokov

33

Pri merjenju vrednosti pri uporabi podjetje:

(a)

zasnuje projekcije denarnih tokov na razumnih in dokazljivih predpostavkah, ki predstavljajo najboljšo poslovodsko oceno spleta gospodarskih okoliščin, ki bodo obstajale v preostali dobi koristnosti sredstva. Zunanjim dokazom se pripiše večji pomen;

(b)

zasnuje projekcije denarnih tokov na zadnjih računovodskih predračunih/napovedih, ki jih je odobrilo poslovodstvo, toda izključi oceno prihodnjih denarnih pritokov ali denarnih odtokov, katere je pričakovati iz prihodnjih prestrukturiranj ali iz izboljšanja ali povečanja uspešnosti sredstva. Projekcije na podlagi teh predračunov/napovedi zajemajo največ petletno obdobje, razen če je upravičeno daljše obdobje;

(c)

oceni projekcije denarnih tokov za daljše obdobje, kot ga zajemajo zadnji predračuni/napovedi, in sicer z ekstrapolacijo projekcij, zasnovanih na predračunih/napovedih, z uporabo nespremenljive ali padajoče stopnje rasti za naslednja leta, razen če je upravičena rastoča stopnja. Ta stopnja rasti ne presega povprečne dolgoročne stopnje rasti pri proizvodih, v panogah ali v državi (državah), kjer podjetje posluje, ali na trgih, na katerih se sredstvo uporablja, razen če je višja stopnja upravičena.

34

Poslovodstvo oceni sprejemljivost predpostavk, na katerih temeljijo njegove tekoče projekcije denarnih tokov, tako da pregleda vzroke za razlike med preteklimi projekcijami denarnih tokov in dejanskimi denarnimi tokovi. Poslovodstvo tudi zagotovi, da so predpostavke, na katerih temeljijo njegove projekcije denarnih tokov, skladne z dejanskimi preteklimi izidi, pod pogojem, da je to ustrezno glede na učinke poznejših dogodkov ali okoliščin, ki niso obstajali v trenutku ustvarjanja teh dejanskih denarnih tokov.

35

Podrobni, nedvoumni in zanesljivi računovodski predračuni/napovedi prihodnjih denarnih tokov za obdobja, daljša od pet let, na splošno niso na voljo. Zato so ocene poslovodstva o prihodnjih denarnih tokovih zasnovane na zadnjih predračunih/napovedih za največ pet let. Poslovodstvo lahko uporablja projekcije denarnih tokov, zasnovane na računovodskih predračunih/napovedih za obdobja, daljša od pet let, če je prepričano, da so takšne projekcije zanesljive, in lahko dokaže svojo, na preteklih izkušnjah temelječo, sposobnost za točno napovedovanje denarnih tokov za takšno daljše obdobje.

36

Projekcije denarnih tokov do konca dobe koristnosti sredstva se ocenijo z ekstrapolacijo projekcij denarnih tokov, zasnovanih na računovodskih predračunih/napovedih, z uporabo stopnje rasti za naslednja leta. Ta stopnja je nespremenljiva ali padajoča, razen če se dvig stopnje ujema z nepristranskimi informacijami o vzorcih v življenjskem ciklu proizvoda ali panoge. Po potrebi je stopnja rasti nič ali negativna.

37

Kadar so okoliščine ugodne, je verjetno, da se bodo na trgu pojavili tekmeci in omejili rast. Zato bodo podjetja težko dlje časa (na primer 20 let) presegala povprečno preteklo stopnjo rasti pri proizvodih, v panogah ali v državi (državah), kjer poslujejo, ali na trgih, na katerih se sredstvo uporablja.

38

Pri uporabi informacij iz računovodskih predračunov/napovedi podjetje upošteva, ali informacije odražajo sprejemljive in dokazljive predpostavke ter so najboljša ocena poslovodstva o gospodarskih okoliščinah v preostali dobi koristnosti sredstva.

Sestava ocen prihodnjih denarnih tokov

39

Ocene prihodnjih denarnih tokov vsebujejo:

(a)

projekcije denarnih pritokov iz nadaljnje uporabe sredstva;

(b)

projekcije denarnih odtokov, ki so nujni za ustvarjanje denarnih pritokov iz nadaljnje uporabe sredstva (tudi denarnih odtokov za pripravljanje sredstva za uporabo) in se lahko pripišejo neposredno sredstvu ali utemeljeno in dosledno razporedijo nanj, ter

(c)

morebitne čiste denarne tokove, ki bodo prejeti (ali plačani) ob odtujitvi sredstva na koncu njegove dobe koristnosti.

40

Ocene prihodnjih denarnih tokov in diskontne stopnje odražajo dosledne predpostavke o podražitvah cen zaradi splošne inflacije. Če torej diskontna stopnja vključuje učinke podražitev zaradi splošne inflacije, se prihodnji denarni tokovi ocenijo nominalno. Če diskontna stopnja izključuje učinek podražitev zaradi splošne inflacije, se prihodnji denarni tokovi ocenijo realno (vendar vključujejo posebne prihodnje podražitve ali pocenitve).

41

Projekcije denarnih odtokov vključujejo tiste odtoke, potrebne za vsakodnevno vzdrževanje sredstva, kot tudi prihodnje splošne stroške, ki se lahko pripišejo neposredno uporabi sredstva ali utemeljeno in dosledno razporedijo nanjo.

42

Če knjigovodska vrednost sredstva še ne vključuje vseh denarnih odtokov, do katerih bo prišlo, preden bo usposobljeno za uporabo ali prodajo, vključuje ocena prihodnjih denarnih odtokov oceno vseh nadaljnjih denarnih odtokov, za katere se pričakuje, da bo do njih prišlo, preden bo sredstvo usposobljeno za uporabo ali prodajo. Tako je na primer pri zgradbi v gradnji ali pri razvojnem projektu, ki še ni dokončan.

43

Da bi se izognili dvakratnemu upoštevanju, ocene prihodnjih denarnih tokov ne vključujejo:

(a)

denarnih pritokov iz sredstev, ki ustvarjajo denarne pritoke, pretežno neodvisne od denarnih pritokov iz preučevanega sredstva (na primer finančnih sredstev, kot so terjatve), in

(b)

denarnih odtokov, ki se nanašajo na obveze, pripoznane kot obveznosti (na primer do dobaviteljev in zaposlenih, za pokojnine ali rezervacije).

44

Prihodnji denarni tokovi se ocenijo glede na sedanje stanje sredstva. Ocene prihodnjih denarnih tokov ne vključujejo ocenjenih prihodnjih denarnih pritokov ali odtokov, za katere se pričakuje, da bodo izhajali iz:

(a)

prihodnjega prestrukturiranja, za katero podjetje še ni zavezano, ali

(b)

izboljšanja ali povečanja uspešnosti sredstva.

45

Ker se prihodnji denarni tokovi ocenijo glede na sedanje stanje sredstva, vrednost pri uporabi ne odraža:

(a)

prihodnjih denarnih odtokov ali povezanih prihrankov stroškov (na primer zmanjšanj stroškov zaposlenih) ali koristi, ki bodo izhajale iz prihodnjega prestrukturiranja, za katero podjetje še ni zavezano, ali

(b)

prihodnjih denarnih odtokov, ki bodo izboljšali ali povečali uspešnost sredstva, ali povezanih denarnih pritokov, ki bodo po pričakovanjih nastali zaradi takšnih odtokov.

46

Prestrukturiranje je program, ki ga načrtuje in obvladuje poslovodstvo in pomembno spremeni obseg poslovanja, s katerim se ukvarja podjetje, ali način vodenja poslovanja. MRS 37 Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva vsebuje napotke, ki pojasnjujejo, kdaj je podjetje zavezano za prestrukturiranje.

47

Ko postane podjetje zavezano za prestrukturiranje, utegne to vplivati na nekatera sredstva. Ko je podjetje zavezano za prestrukturiranje:

(a)

odražajo njegove ocene prihodnjih denarnih pritokov in denarnih odtokov, za namen ugotavljanja vrednosti pri uporabi, prihranke stroškov in druge koristi iz prestrukturiranja (na podlagi zadnjih računovodskih predračunov/napovedi, ki jih je odobrilo poslovodstvo), in

(b)

so njegove ocene prihodnjih denarnih odtokov za prestrukturiranje vključene v rezervacijo za prestrukturiranje v skladu z MRS 37.

Ponazoritveni primer št. 5 ponazarja vpliv prihodnjega prestrukturiranja na izračun vrednosti pri uporabi.

48

Dokler v podjetju ne pride do denarnih odtokov, ki izboljšajo ali povečajo uspešnost sredstev, ocene prihodnjih denarnih tokov ne vključujejo ocenjenih prihodnjih denarnih pritokov, za katere se pričakuje, da bodo izhajali iz takšnega povečanja gospodarskih koristi, ki so povezane z denarnim odtokom (glej ponazoritveni primer št. 6).

49

Ocene prihodnjih denarnih tokov vsebujejo prihodnje denarne odtoke, potrebne za ohranitev ravni gospodarskih koristi, za katere se pričakuje, da bodo izhajale iz sredstva v njegovem sedanjem stanju. Kadar ima denar ustvarjajoča enota sredstva z različno ocenjeno dobo koristnosti in so vsa bistvenega pomena za nadaljevanje poslovanja enote, se pri ocenjevanju prihodnjih denarnih tokov, ki so povezani z enoto, nadomestitev sredstev s krajšo dobo koristnosti obravnava kot del vsakodnevnega vzdrževanja enote. Podobno se, če posamezno sredstvo vsebuje sestavine z različno ocenjeno dobo koristnosti, pri ocenjevanju prihodnjih denarnih tokov, ki jih ustvari to sredstvo, nadomestitev sestavin s krajšo dobo koristnosti obravnava kot del vsakodnevnega vzdrževanja sredstva.

50

Ocene prihodnjih denarnih tokov ne vsebujejo:

(a)

denarnih pritokov ali odtokov iz dejavnosti financiranja ali

(b)

prejemkov ali plačil v zvezi z davkom od dohodka.

51

Ocenjeni prihodnji denarni tokovi odražajo predpostavke, ki so skladne z načinom določitve diskontne stopnje. Sicer bi bil učinek nekaterih predpostavk upoštevan dvakrat ali prezrt. Ker se časovna vrednost denarja upošteva z diskontiranjem ocenjenih prihodnjih denarnih tokov, takšni denarni tokovi izključujejo denarne pritoke ali odtoke iz dejavnosti financiranja. Diskontna stopnja se določi na podlagi vrednosti pred obdavčitvijo, zato se tudi prihodnji denarni tokovi ocenijo na enak način.

52

Ocena čistih denarnih tokov, ki bodo prejeti (ali plačani) pri odtujitvi sredstva na koncu njegove dobe koristnosti, je znesek, ki ga bo podjetje po pričakovanjih prejelo pri odtujitvi sredstva v transakciji pod običajnimi tržnimi pogoji med dobro obveščenima in voljnima strankama po odštetju ocenjenih stroškov odtujitve.

53

Čisti denarni tokovi, ki bodo prejeti (ali plačani) pri odtujitvi sredstva na koncu njegove dobe koristnosti, se ocenijo podobno kot poštena vrednost sredstva, zmanjšana za stroške odtujitve, s tem da podjetje pri ocenjevanju takšnih čistih denarnih tokov:

(a)

uporablja cene, prevladujoče na dan ocenitve pri podobnih sredstvih, ki so dosegla konec svoje dobe koristnosti in so delovala v okoliščinah, podobnih tistim, v katerih se bo sredstvo uporabljalo;

(b)

prilagodi te cene za učinek tako prihodnjih podražitev zaradi splošne inflacije kot posebnih prihodnjih podražitev ali pocenitev. Če pa ocene prihodnjih denarnih tokov iz nadaljnje uporabe sredstva in diskontna stopnja izključujejo učinek splošne inflacije, podjetje izključi tak učinek tudi iz ocene čistih denarnih tokov ob odtujitvi.

53A

Poštena vrednost se razlikuje od vrednosti pri uporabi. Poštena vrednost odraža predpostavke, ki bi jih udeleženci na trgu uporabili pri določanju cene sredstva. Nasprotno pa vrednost pri uporabi odraža učinke dejavnikov, ki so lahko značilni za zadevno podjetje, ne nanašajo pa se na podjetja na splošno. Na primer, poštena vrednost ne odraža nobenega od naslednjih dejavnikov v takem obsegu, da ne bi bili na splošno na voljo udeležencem na trgu:

(a)

dodatne vrednosti, ki izhaja iz združevanja sredstev v skupine (kot je oblikovanje portfelja naložbenih nepremičnin na različnih lokacijah);

(b)

sinergij med sredstvom, ki se meri, in drugimi sredstvi;

(c)

pravnih pravic ali pravnih omejitev, ki so značilne le za trenutnega lastnika sredstva, in

(d)

davčnih koristi ali davčnih bremen, značilnih za trenutnega lastnika sredstva.

Prihodnji denarni tokovi v tujih valutah

54

Prihodnji denarni tokovi se ocenijo v valuti, v kateri bodo ustvarjeni, in se nato diskontirajo z uporabo diskontne stopnje, ki je ustrezna za takšno valuto. Podjetje prevede sedanjo vrednost z uporabo promptnega menjalnega tečaja na dan izračuna vrednosti sredstva v uporabi.

Diskontna stopnja

55

Diskontne stopnje so stopnje pred obdavčitvijo, ki kažejo obstoječe tržne ocene:

(a)

časovne vrednosti denarja in

(b)

tveganj, značilnih za sredstvo, za katera ocene prihodnjih denarnih tokov niso bile prilagojene.

56

Mera, ki kaže sprotne tržne ocene časovne vrednosti denarja in tveganj, značilnih za sredstvo, je donos, ki bi ga naložbeniki zahtevali, če bi izbrali naložbo, ki bi ustvarila denarne tokove v zneskih, časovnih okvirih in s profilom tveganjem, ki so enakovredni tistim, ki jih podjetje pričakuje pri sredstvu. Ta mera se oceni na podlagi mere, ki izhaja iz tekočih tržnih transakcij s podobnimi sredstvi, ali na podlagi tehtanega povprečja stroškov kapitala na borzo uvrščenega podjetja, ki ima eno sredstvo (ali portfelj sredstev), ki je po možnem delovanju in tveganjih podobno preučevanemu sredstvu. Vendar pa diskontne stopnje, uporabljene pri merjenju vrednosti sredstva pri uporabi, ne smejo odražati tveganj, za katera so bile prilagojene ocene prihodnjih denarnih tokov. Sicer bi bil učinek nekaterih predpostavk dvakrat upoštevan.

57

Če se mera za določeno sredstvo ne more pridobiti neposredno na trgu, podjetje za oceno diskontne stopnje uporablja nadomestke. Dodatek A vsebuje dodatne napotke o ocenjevanju diskontne stopnje v takih okoliščinah.

MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARD 36 (MRS 36) - Oslabitev sredstev

Časovnica