V 8.–17. členu je določeno, kdaj se ugotovi nadomestljiva vrednost. V teh zahtevah se uporablja izraz „sredstvo“, vendar veljajo enako za posamezno sredstvo ali denar ustvarjajočo enoto. Preostali del tega standarda je urejen tako:
(a)
18.–57. člen določajo zahteve glede merjenja nadomestljive vrednosti. V teh zahtevah se prav tako uporablja izraz „sredstvo“, vendar veljajo enako za posamezno sredstvo in denar ustvarjajočo enoto;
(b)
58.–108. člen določajo zahteve glede pripoznavanja in merjenja vrednosti oslabitve. Pripoznavanje in merjenje izgub zaradi oslabitve posameznega sredstva, razen dobrega imena, se obravnavata v 58.–64. členu. 65.–108. člen pa obravnavajo pripoznavanje in merjenje izgub zaradi oslabitve za denar ustvarjajoče enote in dobro ime;
(c)
v 109.–116. členu so določene zahteve glede razveljavitve izgube zaradi oslabitve, pripoznane v prejšnjih obdobjih pri sredstvu ali denar ustvarjajoči enoti. V teh zahtevah se zopet uporablja izraz „sredstvo“, vendar veljajo enako za posamezno sredstvo ali denar ustvarjajočo enoto. Dodatne zahteve za posamezno sredstvo so določene v 117.–121. členu, za denar ustvarjajočo enoto v 122. in 123. členu ter za dobro ime v 124. in 125. členu;
(d)
V 126.–133. členu so določene informacije, ki jih je treba razkriti o izgubah zaradi oslabitve in razveljavitvah izgub zaradi oslabitve pri sredstvih in denar ustvarjajočih enotah. V 134.–137. členu so določene dodatne zahteve glede razkritja, ki veljajo za denar ustvarjajoče enote, na katere so razporejeni dobro ime ali neopredmetena sredstva z nedoločeno dobo koristnosti, za namene preizkusa oslabitve.