na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Poslovnik o parlamentarni preiskavi
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 63-2286/1993, stran 3039 DATUM OBJAVE: 19.11.1993
VELJAVNOST: od 4.12.1993 / UPORABA: od 4.12.1993
RS 63-2286/1993
Verzija
5 / 5
Čistopis se uporablja od 19.8.2021 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 14.2.2026: AKTUALEN.
2286. Poslovnik o parlamentarni preiskavi
POSLOVNIK
o parlamentarni preiskavi
o parlamentarni preiskavi
1. člen
Uvedbo parlamentarne preiskave lahko predlaga vsak poslanec.
Državni zbor mora odrediti parlamentarno preiskavo, če to zahteva tretjina poslancev ali Državni svet.
2. člen
Predlog oziroma zahteva za uvedbo parlamentarne preiskave se vloži pisno.
Predlog oziroma zahteva iz prejšnjega odstavka vsebuje:
-
zahtevek za odreditev parlamentarne preiskave,
-
navedbo razlogov za uvedbo parlamentarne preiskave,
-
predlog dokazov, ki naj se izvedejo v parlamentarni preiskavi, kolikor so ti dokazi znani.
Zahtevek za odreditev parlamentarne preiskave vsebuje kratek opis zadeve javnega pomena, ki je predmet parlamentarne preiskave, in navedbo namena parlamentarne preiskave, po potrebi pa tudi navedbo predvidenega obsega parlamentarne preiskave.
Zahtevek se oblikuje tako, da se lahko povzame kot vsebina akta o odreditvi parlamentarne preiskave (4. člen).
Zahtevi tretjine poslancev za uvedbo parlamentarne preiskave mora biti priložen seznam poslancev z njihovimi podpisi.
Tretjina poslancev oziroma Državni svet (v nadaljnjem besedilu: predlagatelj zahteve za uvedbo parlamentarne preiskave) določi svojega predstavnika pri obravnavi zahteve na seji Državnega zbora.
3. člen
Predlog oziroma zahteva za uvedbo parlamentarne preiskave se pošlje predsedniku Državnega zbora.
Predsednik Državnega zbora uvrsti predlog oziroma zahtevo za uvedbo parlamentarne preiskave na dnevni red prve naslednje seje Državnega zbora, če je predlog vložen najkasneje 30 dni pred to sejo, oziroma če je zahteva vložena najkasneje 8 dni pred to sejo.
Kadar so razlogi za uvedbo parlamentarne preiskave, ki jo zahteva tretjina poslancev, nastati ali se je zanje zvedelo šele po preteku roka iz prejšnjega odstavka, se zahteva uvrsti na dnevni red seje Državnega zbora, če je vložena do začetka seje.
4. člen
O predlogu za uvedbo parlamentarne preiskave Državni zbor odloči s sklepom. Državni zbor v sklepu, s katerim odredi parlamentarno preiskavo na predlog, lahko v celoti povzame vsebino zahtevka za odreditev parlamentarne preiskave iz predloga, sme pa predlagano parlamentarno preiskavo tudi zožiti, razširiti ali dopolniti.
O zahtevi za uvedbo parlamentarne preiskave Državni zbor ne glasuje. V aktu, s katerim odredi parlamentarno preiskavo na zahtevo, v celoti povzame vsebino zahtevka za odreditev parlamentarne preiskave iz zahteve, sme pa zahtevano parlamentarno preiskavo tudi razširiti ali dopolniti, kolikor je to v skladu s predmetom in namenom zahtevane parlamentarne preiskave in če temu ne nasprotuje predlagatelj zahteve za uvedbo parlamentarne preiskave.
Predlogi za razširitev ali dopolnitev zahteve za uvedbo parlamentarne preiskave se usklajujejo s predstavnikom predlagatelja zahteve v kolegiju predsednika Državnega zbora.
5. člen
Državni zbor za vsako parlamentarno preiskavo imenuje posebno preiskovalno komisijo.
Državni zbor imenuje preiskovalno komisijo praviloma na isti seji, na kateri sprejme sklep oziroma izda akt o odreditvi parlamentarne preiskave, najkasneje pa na prvi naslednji seji.
6. člen
Preiskovalno komisijo sestavlja najmanj pet članov. Vsak član preiskovalne komisije ima svojega namestnika, ki je član iste poslanske skupine. Poslanska skupina se lahko odpove članstvu oziroma namestništvu v preiskovalni komisiji.
Državni zbor izmed članov imenuje predsednika in podpredsednika preiskovalne komisije.
V preiskovalno komisijo se lahko imenujejo samo poslanci.
Če je parlamentarna preiskava uvedena na predlog poslanca ali na zahtevo Državnega sveta, vsaka poslanska skupina lahko zahteva, da ima v preiskovalni komisiji sorazmerno število članov oziroma njihovih namestnikov glede na številčno zastopanost poslanske skupine v Državnem zboru.
Če je parlamentarna preiskava uvedena na zahtevo tretjine poslancev, imajo vse poslanske skupine v preiskovalni komisiji enako število članov oziroma njihovih namestnikov. Predsednik preiskovalne komisije se izvoli izmed poslancev, ki so vložili zahtevo za uvedbo parlamentarne preiskave.
Poslanska skupina lahko sklene, da v preiskovalni komisiji ne bo sodelovala.
6.a člen
Namestnik člana preiskovalne komisije je lahko prisoten na sejah preiskovalne komisije, pri opravljanju posameznih preiskovalnih dejanj in izvajanju dokazov v skladu s sklepom preiskovalne komisije ter ima pravico do vpogleda v dokazila in sprotne obveščenosti o postopku parlamentarne preiskave.
Kadar namestnik člana preiskovalne komisije nadomešča odsotnega predsednika oziroma podpredsednika preiskovalne komisije ali člana preiskovalne komisije ima pravice in dolžnosti člana preiskovalne komisije.
Za namestnika člana preiskovalne komisije veljajo smiselno določbe poslovnika in zakona o parlamentarni preiskavi, ki veljajo za člana preiskovalne komisije.
Vsak poslanec državnega zbora ima pravico do vpogleda v dokazila, zbrana v parlamentarni preiskavi.
7. člen
Preiskovalna komisija ima sekretarja.
Preiskovalna komisija ima lahko enega ali več strokovnih svetovalcev, ki nudijo strokovno pomoč predsedniku in članom preiskovalne komisije.
Sekretar komisije ali vsaj en strokovni svetovalec mora imeti visoko pravno izobrazbo in pravosodni izpit.
Sekretar in strokovni svetovalci lahko po pooblastilu preiskovalne komisije opravljajo pripravljalna preiskovalna dejanja.
Za sekretarja in strokovne svetovalce preiskovalne komisije veljajo smiselno določbe 3. člena zakona o parlamentarni preiskavi.
8. člen
Postopek parlamentarne preiskave obsega:
-
pripravljalna preiskovalna dejanja, če so potrebna za pripravo ali dopolnitev dokaznega sklepa,
-
oblikovanje in sprejem dokaznega sklepa,